Sebastjan

Lep pozdrav vsem. Rad bi podal link do knjižice, ki se me je zelo dotaknila. Bratje živali Piše: "Edgar Kupfer-Koberwitz je svojo fenomenalno knjižico »Bratje živali« napisal med drugo svetovno vojno kot interniranec koncentracijskega taborišča Dachau!" Ob branju knjižice sem začutil nekaj, kar sem si želel že dalj časa začutiti. Obenem pa spoznal enega od namenov našega trpljenja. Da se naučimo sočutja. Srce pravi nekaj, razum je pa zmeden. Čas pa prinaša nova spoznanja...

Mačona, kje v Ljubljani se da kupiti od Fastrama? Na internetni strani imajo zelo zanimive stvari...

Martin Kojc - Pot k sreči

Vsak dan, zjutraj in zvečer, si privošči mir in tišino. Vsaj toliko, da zmanjka misli. Ne na silo, naj ti bo prijetno, poskušaj na različne načine. Marsikoga že samo od sebe vleče v to stanje pa misli, da je čuden.

Je naključje, da smo ravno mi nesrečni? Je naključje, da imamo ravno mi težave? Je naključje, če dobro seme vzklije v lepo rastlino? Sejmo samo dobra semena in jih negujmo.

Sem en kratki post začel, ker sem ga bil že psihično in fizično potreben. Edino ta začetni prehod je zajeban, pol je kul. Fajn je, če ta prehod prespiš, da ne težiš okoli...

Ma saj po pravici povedano - govoriva o nečem, kar je težko opisljivo. Se še kar strinjam o otrocih.

Hm, Lia... Zanimivo. Pa ravno sem zadnjič razmišljal o starševski ljubezni, kaj to je. Gotovo ne dajanje nepotrebnih materialnih dobrin kot nadomestek časa, ki bi ga morali posvečati mulariji. Pa tudi ne skrivanje otroka pred svetom in zagotavljanje pretirane varnosti. To ni ljubezen. Starši bi se morali z malimi redno dobivati na družabnih srečanjih z ostalimi starši in se veliko družiti z drugačnimi od sebe. Drugače otrok ne dobi občutka za skupnost in še česa drugega. Postane zaprt v svoj svet, sebičen, prestrašen. Seveda to ni edini možni razlog, da postane tak. Obenem opisujem sebe. Ravno zdajle zapiram okno, je zasmrdelo po gnojnici zunaj, da je joj! Kmetje dragi, kaj vendar delate?? To gre vse v vodo... Tudi jaz sem doživel trenutke izpolnitve, lahko bi rekel ljubezni. Zanima me, kaj si misliš o ljubezni do samega sebe? Komu težje odpuščaš - sebi ali drugim? Ali morda tudi sebi iz ljubezni in dobrega namena kaj prikrajšaš? Se težko iskreno izražaš pred drugimi, tudi če morda mislijo slabo o tebi? Jaz se nimam najbolj rad. Najbrž bo kar držalo tisto - če sebe nimaš rad, drugih tudi ne moreš zares imeti rad. A ni potem bolj pomembno najprej sebi pomagat? Sebe sprejeti? Se odpovedati vsej živi navlaki, ki vleče v preteklost - razna krama, ki je ne potrebujemo? Potrebe, ki nas ne izpolnjujejo? Kako bomo drugemu pomagali, če ne moremo tega delati iz ljubezni? Najbolj prepriča zgled... Ljubezen najti pri sebi... Kako že? Če je namen pravi, potem morda le gremo v pravo smer. Če vemo, kaj zares iščemo.

Lia, kaj pa TI praviš?

Če na kratko povzamem, lahko rečem samo - PIZDA.

Mene tud. Več sem med folkom, manj se ga bojim. Pa pravo družbo si je treba najti. Meni sede, da so malce starejši od mene. Pismo, razmišljam, da bi se enkrat pevskemu zboru priključil al pa kej podobnega. To ti je taprava družba, se skoz poje kamor se gre. Sproščeni, veseli, nasmejani. Ne rata bit kisel zraven.

Hehe, to sem danes poslušal v živo.

Haha, prave stvaritve duše pridejo iz tišine. Le tisto je pristno, drugo so kmalu naplavljene razbitine. Kar ni pristno, mi potem nikoli ni všeč. Ker ni bilo del resničnega mene.

Aha, riba enodnevnica. Riba je fajn, jaz tudi bil riba, poleg ptice. Morda pa nekaj vmes. Pa ne zdaj zaradi ene tečnobe spreminjat svojega mnenja... Rogovi se zdijo precejšna ovira, ja. Vendar znajo biti tudi zelo uporabni.

Jaz bi pa imel par kril... Pol bi pa še čist mehka ostala pa mejhna. Ne vem, če bi bilo kaj pravi želvi podobno. Najbolje, da bi kar v jajcu ostala. Pobrij se samo vsake pol leta, pa ji boš bolj podoben.

Čak, mal sem se zgubu vmes, tip ga prime v roke, še prej pa 20 min gleda, kaj?? "Lole". Drugače pa se mi zdi sodba glede na videz "Ta zgleda kot ded, ta kot ženska...", povsem mimo. Največji vtis da človek z osebnostjo. Takrat začne tisti, ki ga je "vtisnilo" povsem drugače dojemati videz. Če se včasih obnaša kot pussy, najbrž ne ve kaj bi sploh rad in je čisto izgubljen. Se ne pozna dobro in nima prav dosti razčiščeno s sabo in svetom. Govorim iz lastnih izkušenj.

Naučil, da je treba osebi, ki hoče manipulirati s tabo ali kaj izsiljevati (ponavadi se še sama ne zaveda tega) iskreno in jasno povedat, da ti najeda. Pa brez jeze. Ni v redu, da bi hotel zaradi neke "vljudnosti" (beri: strahu pred izražanjem) potlačiti sebe. Imaš vso pravico povedati, ko čutiš, da je tako prav.

O Todi, pušterčki se že delajo! Skrajni čas.

Mmmmm, Lia.

Ali je veter časa že izbrisal sledi tujih dlani na sipinah tvojih neskončnosti? Izgubljen v puščavi tavam s peskom v očeh in iščem nekaj podobnega sreči... Ljubezen, ki ne rabi naslade veselje, ki ne rabi vina mir, ki zdrži brez tišine. Peščeni vihar mi odnaša sanje... Zavem se, vse je popolno. Smeh...

Večna mladost je v izvirih, ne v steklenicah in sodih in kleteh. H. W. LONGFELLOW

Kaj sprašuješ, saj veš odgovor. Razen, kadar je kriva ženska.

Kje bi se dalo dobit M.A.S.H.? Ima kdo to doma s slo podnapisi? Ker je res zakon...

Čakal te bom na oblaku...

Vrata so odprta, toda kletka je tako domača... Krila pozabila so leteti, ne poznajo zunanjega sveta...