Huh sem par zadnjih strani prebral pa lahko rečem, da prav nobenemu ne morem 100% pritrdit. Sam sem probal že vse, kar si sploh upate pomislit in lahko rečem da se počutim mnogo bolje, ko ne razmišljam več toliko o tem, kaj bom dal v usta. Rad bi bil vsaj lakto-ovo vegetarijanec vendar mi to ne odgovarja najbolje. Morda nekoč... No, o IQ-ju ne znam nič povedat vem pa da premalo beljakovin škodi, preveč pa tudi. Če jih je premalo, se začnejo opažati določene negativne spremembe na telesu, tudi spanec je slab in še veliko bi lahko našteval. Če jih je preveč, je preveč energije take in drugačne , celo agresivne, obremenjuješ telo s strupi, posredno škodiš naravi... Kako se telo odziva na določeno hrano je precej odvisno tudi od psihe. Trenutno sem mesojedec vendar določenega mesa jem zelo malo, ker si ne predstavljam, da bi jaz tisto žival pokončal. Mogoče če bi šlo za življenje, kaj vem... Nekateri so bili v hudih življenjskih situacijah bili prisiljeni jesti celo človeško meso. Tisti reveži po letalski nesreči v enih gorah, preživeli iz jam v Kočevskem Rogu, ki so ležali med mrtveci-vse je opisano v knjigi, ki so jo napisali... Tudi ko sem bil prisoten pri klanju, mi je bilo zelo zoprno, določeno meso - surovo ali pečeno mi ne diši, torej zakaj bi to jedel... Najbolj se mi pa dopadejo ribe. Vendar so včasih vseeno pomisleki okoli mesa, četudi ga ne jem prav dosti. Trudim se, da ni moj namen sebičen, da jem meso samo zaradi užitka ali da se bom nabildal ampak zato, ker telo včasih enostavno kliče po njem. Po mnenjih nekaterih sem potemtakem na zelo nizkem duhovnem nivoju, nisem sposoben česa globljega. Strinjam se, da je to očitno pravilno za zdaj, za moje stanje. Če bom čutil, da ne morem bit več mesojedec, ne bom. Silil se pa ne bom več v skrajnosti, ker imam potem samo probleme, če ne drugega slabo voljo. Zanimivo, kartuzijanci v Pleterjih tudi jejo ribe. Vendar pa to najbrž nima veze... IQ sem imel pa vedno bolj taku, taku...