Sebastjan

Tamara, tvoj link v podpisu je ful dober!

Zakaj ste zakompliciral preproste stvari...

Evo na to se pa ne bi spomnil. Silki razmišlja pravilno, logično. Bom raje ostal pri moških zadevah...

Sem zbrisal, ker sem spet nekaj pisal, brez da bi prej dobro preveril. Jao mene...

Kokica, zanimivo, jaz tud ne maram krompirja. Pa vsi mislijo, da je nekaj narobe z mano. Se pa ne strinjam s splošnim mnenjem, da so maščobe škodljive in da jih je treba čimmanj. Ajej... Jaz uporabljam veliko maščob (zaenkrat predvsem maslo, ker iščem še druge alternative in ker olivnega olja ne maram sploh pa tudi zato, ker vsebuje nekatere v maščobi topne vitamine, pa tudi učinek olivca je slabši po mojih izkušnjah) in opažam samo dobre efekte poleg stabilnejšega krvnega sladkorja. Pri tej splošni teoriji o maščobah je nekaj zelo zelo narobe, sploh to, da preveč redijo in da zvišujejo slab holesterol. O tem priča mnogo raziskav in poročil ter izkušenj. Seveda nočem nobenega prepričevat ampak samo opozorit na preveč enostransko gledanje. Največ pa povejo lastne izkušnje posameznika, na podlagi dolgotrajnega preizkušanja. P.S. Odkar se podpiram z več maščobe, moji sklepi ne škripajo ali trokirajo nič več, razlika je očitna.

Feist - One Evening Odlično za sprostitev.

Porny, kdaj so se ti ribe tako zamerile? Zanimivo, kako smo si različni, skoraj mi ne mine dan brez ribe (nikoli nikoli v konzervi). Eni ljudje imajo skoraj že fobije pred ribjimi koščicami. Baje je nekdo umrl, ker se mu je zataknila, bla bla... Hehe No ja, glede živega srebra v ribah zaradi onesnaženja me pa vseeno mal skrbi...

Pazte kaj govorite, dneva še ni konc!

Uff, tole je pa veliko za zapomnit! Ker imam slab spomin, sem si izbral samo meni najljubše: "Realize that it's never too late." "Don't put limits on yourself." "Don't take things too seriously." Več ne rabim, hvala!

Sam česen mi je pa najboljši! (Kva je dobr bit samski!)

Prav, pa ko bom šel te spustim v čakalnici naprej, ker si tako kul!

Res me zanima, koliko časa vam ostaja okus sveže čebule v ustih? Meni tudi po cel dan, kar me zelo moti poleg tega, da je ne maram preveč. Je kaj narobe z mano?

Wrong is wright.

"Dokler sledite srcu in intuiciji, zaupate vase in vam ni mar za mnenje okolice, bo vse v redu." (ne vem kdo je avtor)

»Zapusti situacijo, spremeni jo ali pa jo sprejmi; vse ostalo je norost.« (Eckhart Tolle)

In pol naj bo človek srečen... Že tiste slike iz 2. svetske zadnjič, zdaj pa še tole. Kaj nam sploh manjka? Še preveč nam je luštno!

Odium.p., kako doseči zavedanje o zdaj in tukaj? Ne morem si dobro predstavljati, je to stalna koncentracija brez misli? Sam se bolj težko skoncentriram, ker se mi stalno pred očmi vrtijo razni prizori, spomini, asociacije na zvoke, besede, itd. Kot da bi sanjal pri belem dnevu. Znam si npr. zelo dobro vizualizirat določene stvari. To mi tudi pomaga premagovati dolgčas. Mislim, da me to sanjanje ovira v življenju, prav tako sanjarjenje o določenih situacijah, dosežkih, dogodkih. Upam, da me vsaj malo razumeš. Hvala za odgovor. Sebastjan

Celine Dion - Think Twice Goran Bregović - Wedding čoček To mi deli!

Odium. p., hvala za tole. Veš, jaz se zelo redkim zaupam, tudi to je morda napaka. Res še nisem zaživel v polnosti, ker se pri določenih življenjskih odločitvah oz. prelomnicah obotavljam in razmišljam, razmišljam, razmišljam, kaj bi bilo bolje, kako bi bilo, če bi bilo, kako je bilo... Kot muha bezljam od ene ideje do druge, zato sploh ne vem več zagotovo, kaj naj sam s sabo, kaj bi sploh rad. Živel, vsekakor. Zadnji odstavek pa mislim da sem dojel. Meni se invalidi in prizadeti včasih res zasmilijo, vendar se jih ne ogibam. Rad bi nekoč spoznal kakšnega, da se znebim raznih predsodkov in celo strahov pred njimi. Zakaj se bojim invalidov? To mi ne gre v glavo, saj mi nič nočejo... Tvoj blog je pa zelo zanimiv!

Pravjo, da sem cagav.

Naj tukaj ostanejo vsi spomini za nazaj, preteklost in predsodki, strahovi,... Rad bi si privoščil en fajn brainwash... Potem pa z novo močjo naredil ene par fejst velikih sprememb.

Že zelo dolgo časa se ubadam s svojo prijateljico depresijo, rešitve pa od nikoder. Eden od glavnih razlogov pri meni je sicer fizični-zdravstveni, poleg psihičnih razlogov. Ne bom tukaj pisal o tem. Moram pa priznati, da sem si precej pomagal s spremembo prehrane in tako dobil veliko več energije in volje do življenja, tudi zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja. Kemija definitivno ima vpliv, na internetu sem tudi bral raziskave... Trenutno se ukvarjam predvsem s svojo psiho in to mi je zdaj prioriteta. Ko se pokaže kakšen napredek, takoj spet vse pade v vodo in to se ponavlja in ponavlja...Ampak treba je vztrajat. Zelo me zanima, kako se drugi - kronični bolniki in invalidi spopadajo s takimi težavami. Ali so se sprijaznili, da so taki kot so? Imajo velike težave s psiho? Pri depresiji je najtežje, ker včasih sploh ne veš kaj je narobe. Ne vidiš smisla v nobeni stvari, vse je brezveze, ni veselja do življenja. Potem se pojavi še lenoba, ki vse še poslabša. Gotovo je res, da je depresijo veliko, veliko lažje premagati v dvoje ali pa v neki skupnosti oz. dejavnosti kot pa sam, vendar jaz nočem bit odvisen od nekoga in to mi je tudi izziv. Pa naj traja kolikor hoče... Mani in ostalim želim čimveč samozavesti in dobre volje!

Tu imaš članek, kako zrasti v višino - do meje genetsko predpostavljene višine: http://drbenkim.com/articles-how-to-grow-tall.html

Torej ti želim srečno pot!