To ne drži čisto. Povedal ti bom samo moje izkušnje glede prehrane. Čeprav preizkušam šele kakšno leto, lahko rečem, da zelo malo vem. Moj razlog za spremembo prehrane so bile razne zdravstvene tegobice, ki so mi grenile življenje. Začel sem z precej izbirčnim vegetarijanstvom, potem po parih mesecih pa še s vege presnojedsko. Večina težav je res izginila - izboljšano počutje, misli so bile bolj jasne, manj depresije. Neprijetne stvari so pa bile - opazna izguba mišične mase in zato bolj slab izgled, velikokrat sem še počutil šibkega in tudi na trenutke razdražljiv, tudi zato ker sem preizkušal vzdržnost od hrane, v kateri sem prej neznansko užival. Torej strogi vege oz. presnojedski način je zelo primeren za redna občasna čiščenja telesa, na daljši rok pa se osebno nisem počutil dobro. Morda obstaja način, da bi se lahko, morda komu zelo dobro uspeva, ne vem. Potem sem začel probavati z vsejedskim presnojedstvom - vključil živalske beljakovine - sushi, jajca, ... Počutje se je še izboljšalo, dobil sem moč, začel pridobivati težo, mišično maso. O zdravi prehrani je toliko napisano, da dejansko ne moreš vedeti, kaj je res zdravo (škodljivo/neškodljivo) in kaj ne. Zaradi vseh teh raziskav in dejstev se ti lahko zmeša. Univerzalna dieta pač ne obstaja. Nikoli mi ni uspelo doseči res popolnega stanja, najbrž zaradi premalo gibanja in to zunaj, na soncu, ter predvsem hranjenja "po tabelah" namesto po občutkih. V vsem tem času sem boril hude boje sam s sabo, s svojimi strahovi, predsodki proti sebi in okolici. Počasi sem spoznal, da mi je sprememba prehrane in veliko odrekanj spremenilo pogled na hrano in bolj spoštljiv odnos do nje, prenehal sem se prenajedati in čustveno hraniti (ob depresijah), začel bolj poslušati telo... Vse te spremembe pa so sprožile proces razčiščevanja s samim sabo, kar sem prej tlačil nazaj in zanemarjal. S spremembo prehrane sem ušel iz začaranega kroga svojih razvad, frustracij, itd. Spoznal sem, da je to zame zelo pomembna izkušnja, ki mi pomaga duhovno rasti. Najbolje mi gre, kadar se trudim poslušati telo, jem ko začutim, da mi nekaj manjka in samo toliko da je dosti. Zato jem velikokrat po malo. Kako jesti ravno toliko, da je dosti? Preprosto! Zapreš oči in boš takoj vedel. Ko telesu nekaj manjka, to začutiš in te bo resnično zadovoljilo samo tisto, pa naj bo to kakršnokoli meso ali pa samo jabolko. Torej jej tisto, kar ti res paše in po čemer se dobro počutiš, četudi je to samo presna hrana. Tega se je težko navadit. Prav tako je treba zadovoljit potrebe po gibanju in vsemu ostalemu, za kar čutiš, da ti primanjkuje. Vendar moraš najprej spremeniti prehrano in marsikaj preizkusiti, da se lahko rešiš začaranega kroga, spoznaš svoje telo in kako se odziva na spremembe in se tako soočati tudi s svojimi duševnimi problemi. Trenutno sem se s prehrano bolj socializiral, jem bolj raznovrstno, vendar le tisto, kar mi ustreza. Npr. v starih časih sem pa kar vse zmetal vase in kolikor se je dalo. Potem pa tista utrujenost. Ne dopusti, da bi se silil z nečem samo zaradi drugih. Moram priznati, da se mi je okus precej spremenil v vsem tem času - marsikakšna gurmanska umetnija se mi zdi praznega okusa, je veliko boljše kaj iz domačega vrta ali kuhinje, sploh pa sveža živila. Marsikdo reče, da sem izbirčen - hvala bogu, da sem postal. Zdaj pa se bom končno lahko začel bolj posvečati drugim ciljem. Jaz, e-go.