Nocoj te bom ljubil še bolj nežno, zato bolj trpežno in vseobsežno. Rešil te bom spon in okov, užival v igri življenskih sokov. Visoko nad pobesnelimi brezni odprl bom vrata v tempelj ljubezni, poklical valove z mojih obal, zakrièal sredi tvojih katedral. Zveèer, ko veter barvo spremeni, ti priznam, da te sploh nimam rad, jaz sem vate zatrapan. Nocoj te bom ljubil še bolj poskonèno, zato bolj soèno, na trenutke nadzvoèno. Ko boš mislila, da sem že konèal, te bom pa še malo crkljal. Vate bom spustil svoje ptice, te nežno ugriznil bom na lice, èe boš dovolila, v tvoje srce vtetoviral bom svoje ime. Nocoj te bom ljubil še bolj vroèe, zato bolj tekoèe, na trenutke pekoèe. Kjer rojstvo in smrt si podata roko, se zlijem v tvoje telo. Globoko v sebi imam prostor zate. Nihèe ne ve zanj, odet je s kosmièi vate. Vanj sem te ujel, da te bom imel, vedno, ko si te bom zaželel. Zveèer, ko veter barvo spremeni, ti priznam, da te sploh nimam rad, jaz sem vate zatrapan. Nocoj te bom ljubil tiho v temi, da zaèutiš, kako frfotajo mi geni. Èe hoèeš, da to storim, kar sedaj, potunkaj svoj piškot v moj èaj. A smo to ženske? aaaaaa?