Pa... ...kar se v ribniškem koncu govori o ljubljenem maršalu in vodji narodov, ni ravno za objavo, če hočem ostat na kulturnem nivoju izražanja... Kolikor mi je znano, ni bil nikoli niti v Kočevski Reki... Moji spomini na Tita so povezani s šole prostimi dnevi, da smo lahko šli stat ob cesto in mahat z zastavicami njemu v čast. Pa enkrat ko sem bil že zaposlen so nas v novih x!x delovnih oblekah nagnali ven, da bi videl, ko se je skozi Kranj peljal na Brdo, kako ga delavski razred ljubi... Seveda potem nismo šli nazaj delat ampak v gostilno... Pa iz JLA, ko smo dva dni zmrzovali v gmajni in nismo smeli niti zakurit da bi se pogreli, ker imperialistični sovražniki so prežali za vsakim grmom... Pa se potem ni peljal tam mimo... Meni ni storil nič hudega, dobrega pa tudi ne. Se mi pa zdi bedno zdaj vlačit na plano kakšen zločinec je bil, trideset let po njegovi smrti. Kot tudi poskus prikazovanja kolaboracionistov kot heroje in žrtve. Komu v čast, komu v korist? Zakaj? Samo zato ker zdaj lahko, zdaj se sme... :xx!: Res, moško in pogumno, ni kaj... Prej bi lajali, heroji, ko je bil še živ. Pa nihče ni imel jajc za to. Tisti ki pa so jih imeli so pa končali na Golem otoku. Vprašanje je zdaj kdo živi v preteklosti. Pogumno lajajte naprej in vztrajajte v svoji borbi proti mrtvemu sovražniku.