alef

Ni razlike. So samo različni pogledi.

sem bil tak trot pa sem kliknil nekam zdaj mi jih pride par deset dnevno.... me ima da bi spremenil naslov :xx!: :xx!: :xx!:

Pogled znanosti na svet je le eden izmed možnih načinov, kako si lahko interpretiramo svet...Privzgojene imamo znanstvene oči Einstein je to povedal takole: Čas ni linearen, takšnega smo določili ker drugačnega nismo zmožni ne dojemati ne razumeti. Še tridimenzionalni prostor si je težko predstavljati kaj šele štiri ali več... Znanost je pač razlaga stvari okrog nas na način ki smo ga ZDAJ sposobni dojeti Čez tisoč, deset tisoč let sonce morda ne bo več le gmota vročih plinov... Odvisno od tega kako ga bodo takrat dojemali

Drži! 100%! Ostali preberite: Stephen Hawking - Kratka zgodovina časa

Če se prav spomnim smo se v šoli pri termodinamiki učili da izkoristek več kot 100% ni možen. Niti 100% ne. Lahko se mu približamo, ne moremo pa ga doseči. Tako pravi prvi zakon termodinamike. Možen pa je pretok ali prenos energije z nižjega na višji nivo(toplotne črpalke ipd...), vendar v nobenem primeru ne dobimo več energije kot jo vložimo. Perpeetum mobile ne obstaja.

Saj bi pa ne vem ali ga zanima tako za cajt preganjat ali pa za izboljšat prebavo

Tudi krahrl je bil dober Hvala za recept za šabeso Ka je to krahrl

Namesto bezgovih cvetov lahko daš tudi kaj drugega: na kolobarje narezano grenivko, pomarančo... Postopek je enak kot pri bezgu Pa ne potrgajte vseh cvetov da bo jeseni kaj jagod. Sirup iz njih je še boljši Bi pa imel eno vprašanje: ko sem bil majhen(uuuu kje je že to... ) je moja stara mama iz bezgovih cvetov pripravljala pijačo ki smo ji rekli šabesa(morda jo kdo pozna pod drugim imenom) Imela je mehurčke in jo je bilo treba spraviti v flaše ki zdržijo pritisk če ne so se dogajale čudne stvari Bi bil zelo hvaležen za recept Na zdravje!

Kaj pa Opus Dei?

Nekateri pač zamenjujejo ljubezen s prekomernim razvajanjem. Hvala Bogu nismo vsi taki. Midva z ženo najinih hčera nisva razvajala, ne materialno(nisva mogla!) ne drugače. Naučila pa sva jih življenja in samostojnosti. Seveda sva bila zaradi tega deležna raznih kritik in nasvetov, kako je treba vzgajati otroke. Pa sva naredila po svoje in danes sta najini hčeri samostojni. Znata živeti. Zame je to dovolj. Učimo svoje otroke ljubiti in živeti. In nekoč se bo ta krog o katerem pišeš prekinil. In svet bo postal boljši

Leo Buscaglia je v svoji knjigi Živimo, ljubimo se in učimo zapisal tudi tole misel: Če bi vse bodoče matere ki ta trenutek nosijo svojega prvega otroka pod srcem, sklenile svoje ortoke po rojstvu učiti samo ljubezni, bi v eni sami generaciji spremenili svet. Mar ne bi bilo to čudovito? Ali se ljudje bojijo dotikov ali je to samo moda(tred?) ne vem... Moji sodelavci so stari večinoma med dvajset in trideset let. Pa jih gledam ko imajo vsakih pet minut priliman mobi na uho. Po službi pa domov pa za računalnik in na internet... Včasih smo šli po službi na pir. Pa se je tisti pir raztegnil tja v noč...Včasih tudi proti jutru... Zdaj grem na pir sam, nihče več nima čase Potem pa domov, pa za računalnik in na internet.... E, J... ga!

Točno tako! Ampak nekakšen strah pa vendarle ostaja: ali gremo v pravo smer? Malce strahu ne škodi. Strah je dober čuvaj ampak rabi močnega gospodarja.

Daisy in Robida! Na vajini zgodbi samo tole: Konec leta 1997 (tri dni pred Božičem) je moj oče umrl zaradi raka. Diagnozo so mu pstavili istega leta v začetku junija. Ko se spomnim tistih časov se mi zdi da je pravzaprav umrl že v začetku junija ko je izvedel diagnozo. Ni se boril. Samo vdal se je v usodo. In čakal da pride smrt. Sam doslej še nisem takih težav z zdravjem da bi bilo ogroženo moje življenje, zato mogoče ne razumem pravilno kaj nekdo doživlja v takih situacijah. Verjamem pa da je človek takrat pripravljen storiti in poskusiti vse da bi ozdravel, da bi ŽIVEL! V vsej tej poplavi raznih metod zdravilstva, postov, knjig ki o tem pišejo se je res težko odločiti kaj je tisto tapravo. Pa saj ne moremo vedeti vnaprej. Res je kot pravi Daisy, izogniti se je treba tistim ki svoje razglašajo za edino pravilno Ampak enkrat se je pa treba odločiti. In tisto odločitev sprejeti kot pravo, nič več razmišljati ali je bila prava ali ne. Da se nam ne zgodi kot oslu iz neke basni(ne spomnim se avtorja) ki mu je gospodar preden je odšel na dolgo pot pustil dva kupa sena da ne bi stradal. Ko se je vrnil ga je našel mrtvega med obema kopicama sena. Ni se mogel odločiti s kater bi začel jesti.

Nikoli ne razmišljam, ko berem, ali je tisto kar piše res ali ne. Samo "nallivam" v glavo in se samo "precedi"... Vsi pač nimamo enako gosta cedila. Pri enih gre več skozi, pri drugih manj...Imam znanca ki požiratake knjige in vsaka je tista taprava, najboljša, super... Anthony Robbins je v eni svojih knjig zapisal: Moje knjige so vredne toliko kot papir na katerem so natisnjene, če vi ki jih berete ne uporabite tega kar v njih piše. Tudi meni se zgodi da mi kjiga ki sem jo bral pred leti in je bila super in sem jo dobesedno požrl, ko pa jo ponovno odprem ne najdem notri ničesar. Knjiga se v teh letih ni spremenila. Spremenil sem se jaz in zdaj jo drugače dojemam. S tem da ko prebereš eno si prebral vse nisem mislil da so vse enako vredne. Niso, še zdaleč ne. Pri nekaterih že po nekaj straneh ugotoviš le željo po zaslužku(avtorjevem!), druge te potegnejo vase... Sporočilo večine od takih knjig pa je enako:Ti si tisti ki določaš vrednost temu kar notri piše. In če ne znaš oceniti tega(ali precediti) in uporabiti, potem jih lahko prebereš tudi sto tisoč. Nobena knjiga ti ne bo pomagala sama, dovoliti ji moraš da pride do tebe. Ampak cedilo mora biti dovolj gosto...

Sem že mislil začet eno temo na nekaj podobnega pa me je Robida prehitela. O knjigah ki nas učijo pozitivnega mišljenja, ki pišejo o tem kako je treba delati na sebi...itd. Tudi tu je prava poplava raznih avtorjev in načinovkako se tega lotiti. Prebral sem jih kar nekaj, tudi take o zdravilstvu in zdravilcih, šamanih(Castaneda!) in moje mišljenje je če prebereš eno si prebral vse. Je nekaj na tem, verjamem. Ampak zdi se mi da je šlo pri vsem tem prav tako za zaslužek. Je pač to literatura ki se dobro prodaja. So tudi izjeme in tem se imam zahvaliti za to da sem v trenutkih ko se mi je življenje sesulo našel moč da sem se pobral. Nek bioenergetik(ali pa zdravilec?) mi je nekoč rekel: Jaz ti ne dam ničesar, ti mi dovoliš da do tebe pripeljem tisto kar te bo pozdravilo. Nekako tako jaz vidim vse to. Ali prebereš sto knjig ali pa nobene, ali preizkusiš sto zdravilskih metod ali pa nobene, pomagalo ti bo edinole tisto v kar sam verjameš. Kajti moč ki zdravi je vnas, samo poiskati jo moramo. Ostanite zdravi!

Vse o čemer smo sanjali in še sanjamo je mogoče! Le kako bi lahko sanjali o nemogočem?

Ja to je fino, prepustiti se toku... Nič se ni treba matrati, samo te nese naprej, super... Ampak od cajta do cajta je dobro pogledat malo na breg... Da te ne odnese predaleč

Ko se že v tej temi toliko govori o krščanstvu, o veri, o občutljivosti nekaterih... Sem pred časom poslušal neko pridigo( v cerkvi!) Mal sem že pozabil o čem točno je bila, nekaj o odnosih med ljudmi... Zapomnil sem si pa tole: Ljubi svojega Boga Ljubi svojega bližnjega bolj kakor samega sebe Samo to Nič drugega Vsi zakoni, pravila, predpisi so samo izgovori ker tega ne znamo... Ampak lahko se pa naučimo, mar ne?

Včasih pride kakšen blesav dan ko ti že zjutraj gre vse narobe. Poliješ kavo, ne najdeš cigaret, ko jih najdeš ne dela vžigalnik... same življensko pomembne stvari...Pa so za to krivi vsi samo jaz ne. In je dovolj samo iskra, samo pogled, beseda ki mi ni všeč in pride do eksplozije In gre pol dneva k vragu... Pa bi bilo bolje če bi preštel do deset(ali deset tisoč), skuhal novo kavo, poiskal cigarete in vžigalnik in dan bi bil čudovit... Ne uspe vedno, pa kaj... Jutri bo nov dan, današnji bo pozabljen in sijalo bo sonce iin svet bo lep Tudi to je življenje

Naše misli ustvarjajo našo stvarnost. Vse o čemer razmišljamo se je že zgodilo ali se še bo zgodilo, kakor že gledate na to. Jaz v to verjamem. Mislim na vas, vse samo dobro

Je že nekdo pred mano rekel nekaj o tem... Mora biti pa velika gužva tam za Luno ko nas toliko pade dol(na Luno)

MA; BREZ VEZE!!!

Ugrizni ga v nogo!