Robida

dobro jutro dvojčki in dvojčice Sem glih po kofet pa po zajtrku mmmmmmm

http://e-oblikovanje.net/Albums/Album5/Large/zbirka15.jpg

http://www.cosgan.de/images/midi/liebe/a095.gif

vsak mora sam preglodat kaj je v življenju zanj napomembnešje (cuna al pa življenje)

http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/p015.gif če ne bi blo tečnih bab, bi dedci lačn pa umazan okol hodil pa v jamah žvel.

Na vsak način. http://www.cosgan.de/images/midi/musik/d020.gif

http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/d045.gif

dobr vas drma tale mici. Če bo tko šlo naprej bo njen-njegov cilj 15.000 postov dosežen. : Obisk te teme je že preko 15.000 Ta pa je žleht......

http://e-oblikovanje.net/Albums/Album5/Large/zbirka1.jpg

hja, razlika je, ali sebe povzdiguješ, kot da si oh in sploh, nad vsemi, najboljša....... ali pa da sebe najprej sprejmeš tako kot si tukaj in zdaj, tudi z "napakami". Najprej moraš imeti sebe rada takšno kot si. Vsak od nas je edinstven v svojem svetu, ki je za vsakega drugačen.

http://www4.slikomat.com/07/0716/260714lqt3.jpg

en kup samopomembnosti http://www.cosgan.de/images/midi/figuren/a050.gif http://www.cosgan.de/images/midi/verschiedene/b075.gif

http://www.cosgan.de/images/midi/engel/g020.gif da nauš mislu.....jest mam že potrdiu za u nebesa...... http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/d045.gif

a poznaš kkšnga k je brez.....problemov....mislim

Kaj si kdo misli o meni je njegov problem..... ravno tako obratno. http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/p015.gif http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/k005.gif

preizkušnja Preberite si tale blog. Ne rabi komentarja.

mici mal nas pouči o nebesi in peklu......hm....sam ti si še vica pozabila. Včasih so nas s peklom in vicami strašil če nismo bli pridni. Sem že tolk časa na svetu, da sem že mal pozabila vse to. http://www.cosgan.de/images/smilie/teufel/a020.gif A veš da me spominjaš na nekoga ki je pred časom tle gor strašil........ http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/c060.gif

Madlena in vsi ki želite shujšati: mislim da je pri vsem tem problem že pri pristopu k hujšanju. Sama se sicer nisem nikoli s tem ubadala, ampak po moje je zadeva ista kot pri bolezni. Ko resno zbolimo, je najpomembnejša sprememba življenja-bivanja. Ne samo da rečemo, bom spremenila prehrano, na ostalo pa pozabim. Delovati je potrebno celostno. Najprej je treba premisliti kaj počnem sama s sabo, od prehrane, načina delovanja, razmišljanja....vse, vse. Ja, to je težka naloga, vendar če hočemo biti uspešni, potem je to po moje edina pot do uspreha, pa naj bo to ozdravitev, hujšanje ali karkoli. Pa še ena stvar je zelo pomembna. Velikokrat slišim izraz BORBA S KILOGRAMI ali kaj podobnega. Če se borimo, s čemerkoli, ponavadi izgubimo. Najprej je potrebno sprejeti dejstva, če sem debela, sem pač debela, ok, no in od tu naprej začnem delovati. Če sem pokasirala bolezen, najprej jo moram sprejeti za svojo, šele od tu naprej lahko delujem, ko jo spoznam in sprejmem. To je samo moj pogled na težave s kilogrami.

ja? a to ti mene? :xx!: a se migoče ti skrivaš za masko....nimaš khm....da bi bla odkrita :xx!: že dva dni te sprašujem pa nimaš tolk korajže da bi povedala v katero versko skupnost spadaš :xx!: morm še mal popravt: drugače pa...s tabo se ne splača bockat, maš tolk sprane možgane, da nisi sposobna nč konkretnega povedat, razen citatov. To pa vsak bučko zna.

Zdej nas bo en čas pustila da se "staramo", pol bo pa spet kkšno kost vrgla. pametna punca

http://www.cosgan.de/images/smilie/engel/g020.gif

strah......če nam vlada strah, potem vegetiramo....obtičimo na mestu. Če sem odkrita, najtežje je imeti strah pod kontrolo. Vedno je tisto.....KAJ PA ČE.... Na silo odstraniti strah se ne da. Tako kot sem že napisala, pogledati mu je treba v oči. Spustiti se točno v tisto ki nam ne da miru, v tisto...KAJ PA ČE.... Seveda je pa to najtežje. Govorimo in pišemo lahko v nedogled. Tudi na poti, ko se spustimo v to, bo večkrat prišel na dan ta...kaj pa če.... Vendar ko vedno znova in znova delujemo v smer odprtja tega poglavja, se vedno manjkrat pojavi to vprašanje. Šele ko razgrnemo to poglavje, ko odpremo vse vogalčke tega poglavja in razdelamo vse, šele potem bomo mirni. Pa smo pri notranjem miru, ki ga je tako zelo težko najti. Točno na ta način pridemo do njega. Ne da si sugeriramo različne stavke in besede in jih govorimo, da včasih preglasimo tudi ta notranji glas, ampak da delujemo v smer umirjanja situacij in razgrinjanja tistih stvari ki nas glodajo odznotraj.

Če boš opozorila vzela zares in spremenila način življenja, se lahko zgodi, da bodo vsi simptomi izginili. Vendar.....glede na človeško psiho, čeprav sebe včasih prepričujemo, da gledamo na vse pozitivno, da je vse ok, nam podzavest ne da miru. V smislu....če na "silo" odstranjujemo strahove in misli na težavo ki jo imamo, smo jo potisnili pod preprogo in ko bo kup pod preprogo dovolj velik, bo udaril še z večjo silo na plan kot prvič. Kaj storiti... prepoznati strahove in jim pogledati v obraz.....razkriti vzrok. Preprosto povedano...odpreti stran, katere nas je strah. Šele od tu naprej lahko potem delujemo. Ko sprejmemo dejstva, šele na tem lahko gradimo svoje zdravje, psiho..... Sprobano na moji koži

tako je Vedno imamo izbiro. Iščemo lažjo pot, vendar posledično je pa lahko "lažja" izbrana, veliko težja in bolj boleča.