Robida

Neglede na to kako se odločamo, ko pride bolezen, ko jo "sprejmemo" in ko naredimo prve korake za ozdravitev, telo potrebuje naše zaupanje da bo vse v redu, da bo vse kot je treba. Naslednje kar se je potrebno zavedati je, da zdravnik ali zdravilec ali kdo drug, s katerim smo v navezi za našo ozdravitev "potrebuje naše zaupanje", da bo zdravljenje uspešno. Če gremo k zdravniku in imamo v mislih:"AH, SAJ MI TAKO NI POMOČI"; potem nam resnično ne bo pomagal, ne bo delovalo, pa če se zdravnik še bolj trudi. Najbolje da gremo na terapijo že od doma z mislimi, da gremo po zdravje, no ja v tem smislu. Se pravi: MOJE ENERGIJE IN ENERGIJE ZDRAVNIKA delujejo vzajemno.

http://www.cosgan.de/images/midi/teufel/f040.gif BOG ved kakšne zahrbtne namene ima z "nami" neverniki. Nas bo še mal "potenstala", zdej k je šla kosil kuhat. Mogoče bomo pa pol zvedl.

hja....glede na to, da v zadnjih postih kritiziraš RKC, bi blo lepo od tebe da odkriješ tvoj namen pri odprtju in komentiranju te teme, ali pa vsaj kateremu Bogu oziroma verski skupnosti pripradaš. drugače pa....men se ni treba nikomur pridružiti, sam sama svoja in tako kot mene, vse vodo nekdo od zgoraj, pa če hočeš ali ne..... ....

Se pravi da se skrivaš za svojimi besedami in citati. Če si odkrita in dobronamerna oseba je to najmanjša stvar, ki bi jo lahko naredila.

Dokler smo zdravi, oziroma imamo, recimo temu "vsakdanje" drobne težave, se več ali manj ne vprašamo in ne razmišljamo, da bi bilo dobro če bi način življenja in način razmišljanja spremenili. Šele ko pride kaj hujšega, ko se nam življenje postavi na glavo, pa naj bo to bolezen ali hujša nesreča, ko "moramo" začeti živeti "drugače". Že v fizičnem smislu, pa tudi v psihičnem smislu. Dejstvo, da je "to to", še ni pogoj da se bomo dejansko začeli do sebe najprej in šele potem do drugih, drugače obnašati in da bomo tudi spremenili način našega bivanja. Ljudje smo različni. Nekateri se začnejo samopomilovati, nekateri iščejo pozornost in "jamrajo" na vse načine, nekateri so pa takrat sposobni življenje vzeti v svoje roke. To je tista preizkušnja po kateri lahko rečem da se razlikujemo. Nekateri se umikajo pred resnico, zatiskajo oči, dokler ne dobijo še močnejši udarec. Je pač tako, to so lekcije ki jih dobivamo, ki jih mora vsak sam "prežvečiti" in predelati prej ali slej. Vsak od nas nosi "rukzak", nekateri večjega, nekateri manjšega, vendar breme ki ga imamo v njem, ne moremo preložiti na nekoga drugega. Če imamo srečo, da nam nekdo nastavi ušesa ali ramo za zjokat, smo lahko veseli in hvaležni. Vsak od nas je pa gospodar svojega življenja in svojega telesa. Tega se pa ponavadi zavemo šele ko nas kaj udari, posebno če ostanemo sami. Vedno je potrebno ravnati celostno.

Še vedno nisi odgovorila.

Vse lepo in prav, ampak tudi to ni garancija.

Zavedaj se, da je strah naš največji sovražnik-vedno in v vseh primerih. V tvojem primeru: -najprej razčisti s svojo "samodiagnozo" in si priskrbi svoje resnično stanje, pa naj bo kakršnokoli že, kajti v primeru fizične bolezni ali tudi psihične, če seveda veš da je nekaj narobe, šele potem lahko v tej smeri ukrepaš.

hm........kam pa ti spadaš, katera verska skupnost je potem tvoja..... http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/a015.gif

Ponavadi je tako, ko nam uradna medicina "da v roke" diagnozo in nam sporoči, da je to neozdravljivo, se nam po glavi zapodijo misli, sotine......ne veš kaj bi sam s sabo. Čez kakšen dan, ko se malo uredijo misli, takrat pa šele začnemo urejati "glavo", seveda je vse odvisno kaj hočemo. Predvsem pa mislim, da se nikoli ne smemo postaviti v borbo z boleznijo. Najprej jo je treba sprejeti, kot za del sebe, šele takrat pa lahko delujemo v smislu da organizem pozdravimo. Pozdravimo celostno ne samo fizično. Mislim da je vedno bolezen opozorilo za naša napačna ravnjanja v preteklosti. Opozorilo, da se moramo ustaviti in popolnoma spremeniti svoje življenje. Še celo lahko rečemo HVALA ZA TO OPOZORILO.

http://e-oblikovanje.net/Albums/Album4/Large/bitja2.jpg

Očitno zelo dobro

vsi ste lepi z ikonco al pa brez

http://www.cosgan.de/images/midi/konfus/c060.gif

http://shrani.si/files/breskve12oql.jpg

lepo da misliš na nas http://www.cosgan.de/images/smilie/engel/g020.gif

vile..... .....grable.... ....lopata.... Pa smo spet tam.......ZAKAJ BI BLO AJNFOH ČE JE LOHK KOMPLICIRAN

ja........pol k se umije

V življenju pride čas, ko enostavno "MORAŠ" ustaviti kolesja in se posvetiti sebi. V situaciji kot si, si TI najpomembnejša ta trenutek, vse ostalo naj počaka. Če nimaš....ne moreš dat......ne poskušaj na silo prit do denarja....POSKRBI NAJPREJ ZASE....

Na vsake tolk časa se mormo mal po blatu povaljat, da nam je na pol bl fletn.

Ima vsaj čas za premišljevat. Potrebna je samo KMEČKA LOGIKA, pa vse deluje, brez "avatarjev".

Ko boš dovolj na tleh boš dobro vedel kaj ti je storiti. Takrat to ne bodo fraze.

MARIONETKE smo, če še ne veste. Bog gor ali dol, naša pot je začrtana, včasih vztrajamo po svoje in skrenemo na stran poti, se spotikamo, pobiramo, valjamo po blatu..... Ko pa spet pridemo nazaj na našo začrtano pot, nam je pa spet lepo. VODI NAS NEVIDNA SILA, pa če priznamo ali ne.

točno V življenju vsakega od nas prehajamo iz obdobja do obdobja, vmes dobivamo lekcije.....se iz njih učimo (ali pa tudi ne). V določenem obdobju marsikdo pride do tam, ko misli da je pobral vso znanost sveta in pogruntal kaj je smisel življenja. Takrat tudi misli, da lahko vso to "svoje vedenje" deli z drugimi, če ne gre drugače, ga poskuša tud včasih na silo in z ihto vsiljevat drugim. Pozablja pa, da je to samo njegovo videnje in doživljanje, pa tudi, da je to samo en delček njegovega življenja in da ga čaka še dolga pot, polna lekcij, padcev in vzponov. Ko enkrat damo skozi prva spoznanja o smislu življenja in bivanja tukaj in zdaj, ugotovimo, da nima smisla nikomur vse to "zabijati" v glavo, kajti vsak mora sam prehoditi to pot. Vsak si pomaga po svoje......knjige, delavnice, Sai Baba....... Pomembno je samo, da ko čutimo da potrebujemo "zunanjo" pomoč, to res vzamemo za pomoč, ne pa kot berglo in jo vedno in kar naprej vlačimo s sabo in iščemo. Meni je zelo všeč beseda MODRECI. Ti ljudje vedo in so vedeli kaj je smisel našega bivanja. Mislim da tisti, ki pride do tega, mu ni potrebna knjiga, Sai Baba, pomembno je samo da vedno izhajamo iz sebe iz svojega notranjega jaza. To je samo moj pogled na naše bivanje.

Nekateri vedno iščejo "berglo" in lažjo pot, ampak vedno znova in znova se vračajo k raznim delavnicam in Sai Babam. Če hočeš sebe postavit na trdne temelje, se je pač treba potrudit. Najprej je treba pogledat vase, kar je pa ljudem največji problem.