kukica

maybe i have seen you before must have been in another place maybe with another face but the feeling is just the same feeling of joy in my heart feeling of love from the start feeling of peace in my mind feeling of happines all the time samo spomin na lepe lep kraje z lepimi ljudmi

Tole bi bilo kul še kdaj prebrat: O SAMOOBSODBI Začetek leta sem bila več kot mesec dni na eni zelo intenzivni ... ah ne, ni bila delavnica ampak zelo konkretna potopitev vase. Poleg ostalih stvari, je bilo pravilo tega časa, da se ne pogovarjamo. O groza! Sploh mi ni bilo tako težko biti tiho, zaradi dolgčasa. Drug problem se je pojavil. Vsak problem, ki sem ga imela, vsaka obsodba, vse to sem lahko delila le z glasovi v svoji glavi. In ti glasovi niso tako prijazni kot okolica, ki ti pove, da saj ni vse tako slabo in saj nisi ti tako slaba in vse bo še ok ... Ne! Od teh premnogih glasov se je le za kak drobcen trenutek kdaj našel kak, ki je rekel: Urša v redu punca si, lahko se imaš rada, to si pa dobro naredila ... ostali glasovi pa so odkrivali jezo, sovraštvo, neodpuščanje, krivdo, bolečino ... in najglasnejši od njih me je še obsojal za vse te občutke, misli, dejanja. Veliko soočenje zame. ne bom rekla, da sem vse to predelala, kar še zdaleč ni res.Želim pa si delati na tem in nekega dne postati svobodna, postati jaz. Ampak želela sem pisati o prijateljici, ki sem jo tam spoznala. Pravzaprav o tem, kako je lahko to samoobsojanje močno, škodljivo. Ta ženska je imela res težke izkušnje v življenju. Nekga dne je z nami delila izkušnjo, ko jo je mama želela ubiti. Uspela ji je to oprostiti, ampak sebi ne ... Da ne zaidem spet ... po nekaj tednih našega umika vase je to prijateljico samoobsodba napadla tako močno, da je hodila in hodila in hodila ure in ure ... ni vedela ne kam ne kako, le želela je umreti, ker se je počutila nevredno življenja, nevredno tega sveta. Istega večera se ji je začelo malo blesti. Zjutraj se je zbudila z ogromno vročino. Tako močno je zbolela, da kak teden nismo vedeli, če bo sploh preživela. Prvih nekaj dni se sploh ne spomni. Hvala bogu in njeni volji, da se je prebila nazaj na to stran. Ta dogodek je bil tudi začetek njenega odpuščanja sebi. Začela je postajati drug človek. Vem, ker sem naslednjih nekaj tednov preživela z njo. ... da ne bluzim preveč, ker se rada razpišem Želela sem samo deliti z vami primer, kateremu sem bila priča, kaj si delamo z samoobsodbo. Pravzaprav sem tole zapisala predvsem zase.

Pol sem pa včasih pod dvojnim zakonom. sam nisem čist ziher a je to dobr al slabo.

Začetek leta sem bila več kot mesec dni na eni zelo intenzivni ... ah ne, ni bila delavnica ampak zelo konkretna potopitev vase. Poleg ostalih stvari, je bilo pravilo tega časa, da se ne pogovarjamo. O groza! Sploh mi ni bilo tako težko biti tiho, zaradi dolgčasa. Drug problem se je pojavil. Vsak problem, ki sem ga imela, vsaka obsodba, vse to sem lahko delila le z glasovi v svoji glavi. In ti glasovi niso tako prijazni kot okolica, ki ti pove, da saj ni vse tako slabo in saj nisi ti tako slaba in vse bo še ok ... Ne! Od teh premnogih glasov se je le za kak drobcen trenutek kdaj našel kak, ki je rekel: Urša v redu punca si, lahko se imaš rada, to si pa dobro naredila ... ostali glasovi pa so odkrivali jezo, sovraštvo, neodpuščanje, krivdo, bolečino ... in najglasnejši od njih me je še obsojal za vse te občutke, misli, dejanja. Veliko soočenje zame. ne bom rekla, da sem vse to predelala, kar še zdaleč ni res.Želim pa si delati na tem in nekega dne postati svobodna, postati jaz. Ampak želela sem pisati o prijateljici, ki sem jo tam spoznala. Pravzaprav o tem, kako je lahko to samoobsojanje močno, škodljivo. Ta ženska je imela res težke izkušnje v življenju. Nekga dne je z nami delila izkušnjo, ko jo je mama želela ubiti. Uspela ji je to oprostiti, ampak sebi ne ... Da ne zaidem spet ... po nekaj tednih našega umika vase je to prijateljico samoobsodba napadla tako močno, da je hodila in hodila in hodila ure in ure ... ni vedela ne kam ne kako, le želela je umreti, ker se je počutila nevredno življenja, nevredno tega sveta. Istega večera se ji je začelo malo blesti. Zjutraj se je zbudila z ogromno vročino. Tako močno je zbolela, da kak teden nismo vedeli, če bo sploh preživela. Prvih nekaj dni se sploh ne spomni. Hvala bogu in njeni volji, da se je prebila nazaj na to stran. Ta dogodek je bil tudi začetek njenega odpuščanja sebi. Začela je postajati drug človek. Vem, ker sem naslednjih nekaj tednov preživela z njo. ... da ne bluzim preveč, ker se rada razpišem Želela sem samo deliti z vami primer, kateremu sem bila priča, kaj si delamo z samoobsodbo. Pravzaprav sem tole zapisala predvsem zase.

Ljudje, saj je šele prvi junij. Pustimo se presenetit, še vsaj 4 možno-morski meseci so pred nami. Meni tudi letos po dolgem času zgleda, da ne bo nič z morjem, pa ne obupam. Vedno se kaj zgodi, če se pustiš presenetit.

proba ... nekaj zašuštrala.

Saj ne, da čisto nič ne verjamem v medicino. Samo včasih je tako zelo ozkogledna. Dermatologija pa sploh. Matr, neurodermitis ima že kakih 15 let (ups bo že 20 ), pa mi niti krvi niso dobro pregledali. Samo je res, da je dermatologija tipičen primer, ko večinoma samo blažijo simptome. saj ne rečm, da nikoli ne pomaga, ampak pri meni ni. torej si moram pomoč poiskati sama.

Ksenija: pogum in ljubezen do sebe. Pomanjkanje časa je mal beden izgovor. Čutim na lastni koži.

Res je nekaj s tole luno ... tolk ene napetosti v zraku. mene je že mal popustila in sem dobre volje in skačem. Po forumu pa še zares.

Ah nč ... miksa se mi mal dons ... dobre volje sem. Pa dober tek!

No, no zdej me boš pa še zasmehovala.

Carica xrosex

ah dej no dej se zdaj sama seb smilt, pa se neki delat ... Saj veš da je tak, samo malo samozavesti ti še manjka. ni naključje, da si ga zbrala za svojo ikonco.

Po se pa še delaš, da ne veš! samo svoj oček poglej. Hipnotizirana ...

Hvala. Napisano se dobro ujema s počutji, kadar me povleče k bukvi.

Eto jaz tudi včeraj sprobala zgornji recept za polento Drugače jo pa jaz rada skuham preveč, da jo lahko čez kak dan porabim: ali jo popečem v pečici s kakšnim sirom, bučkami, malancani ... tako lazanja varianta, ali na žaru z mozzarelu, al pa kar na ponvi s čimerkoli že. Obožujem polento

Zaplejevalka nesramna! Kuuukiiiiijiiiiii

Le upaj, da ni kronični ... Zdaj se moram pa le še odločit v katero skupino spadam.

DRAGI, NE DANES Pomanjkanje spolnega poželenja Dušana Donka, zdravitelja stare kitajske medicine in učitelja naravne poti, smo povprašali o vzrokih za pomanjkanje spolnega poželenja, ki danes pesti mnoge ženske. Kaj je vzrok za pomanjkanje spolnega poželenja? Najpogostejši vzrok za pomanjkanje spolnega poželenja, je upad življenjske energije, blokade in nepovezanost s spolnimi organi. Ženske, ki imajo blokiran spolni center ne čutijo zadovoljstva z življenjem, ne čutijo kreativnosti, ustvarjalnosti ter izgubijo senzibilnost. Upad življenjske energije je posledica izgubljanja ali trošenja energije na fizičnem, čustvenem ali mentalnem področju. Veliko energije, predvsem spolne, se lahko na fizičnem nivoju izgublja zaradi preohlapne vagine. Na ta način jim življenje vsakodnevno dobesedno uhaja. Zaradi uhajanja energije lahko občutijo vedno večjo notranjo praznino, ki jo nato kompenzirajo z raznimi zunanjimi stvarmi, nakupovanjem, hrano, alkohol, TV … Kako naj ženska ugotovi, če je povezana s svojim spolnim centrom? Ali je ženska povezana s svojimi spolnim centrom, lahko preveri z pomočjo svojega diha; če seže do spodnjega dela trebuha, kjer ležijo jajčniki in maternica. Če ne, potem je zagotovo, da spolni organi ne dobijo potrebnega kisika in življenjske energije za svoje delovanje. Tako se lahko tukaj zlahka ustvarjajo blokade in bolezni, ki v najhujšem primeru zaradi čedalje večje nepovezanosti s spolnimi organi vodijo do tako hudih bolezenskih procesov, da se zdravniki odločijo ženski spolne organe kar odstraniti. V naravi je tako, da vse kar ni uporabno umre. Isto je z našim telesom. Da ne bi prišlo do tega, poskrbite, da boste lastne spolne organe čutile kako živijo v vas in jim omogočite njihove naravne funkcije. Kaj lahko ženska stori, da si povrne spolno poželenje? Torej prvo, kar lahko storite je, da svoj nivo dihanja spustite na nivo spolnih organov. Nadalje, da bi spodbudili spolno energijo, si vsak dan masirajte dojke, da se povežete z žlezami in notranjimi organi, ki predstavljajo izvir spolne energije. Naj vam preide v navado, da si po tuširanju vzamete čas še za lepoto dojk in nežno ter z občutkom masirajte dojke 36 krat navzven in 36 krat navznoter. Ženske poročajo, da jim ta vaja tudi učvrstuje dojke in odpira srce. S tem, ko se okrepi ta povezava si je možno ponovno povrniti željo po intimnosti. Obstajajo še druge tehnike za nego, vzgajanje in povečevanje spolne energije ter užitka, kot so na primer dihanje jajčnikov, devetcvetni chi kung, dvig orgazma …, vendar je za začetnice nabolje, da začno z nežnim stiskanjem sramnotrtične mišice. Pri vdihu skrčite, pri izdihu sprostite. Nežno, kakor bi odpirale in zapirale lotosov cvet. To izvedete vsaj 300-krat na dan. Ni treba naenkrat, vajo si lahko razdelite po delih; 5 min zjutraj, ko se “lišpate”, 5 min čez dan, ko se vozite, hodite ali čakate v banki na vrsti in 5 min zvečer medtem ko gledate televizijo. Sčasoma boste ugotovile, da se mišica samodejno krči in takrat boste lahko zares spoznale užitek, ki ga ta vaja prinaša.

jaz pa danes na svetli strani jem samo sadje ... tema me pa vleče, priznam.

Kaj so to leta???

Potem se uradna medicina dela norca iz mene, ker sem kao alregična na 1000 in eno sestavino hrane. Dieta, ki so mi jo predpisali pa izgleda (če malo pretiravam) skoraj tako, da lahko jem le svinjino. Kar se tiče konopljinega olja, sem članek postnila gor, ker sem pred leti uživala neke kapsule z GLA (karkoli že to je ) in so mi pomagale. Tako da bom zdaj probala s konopljinm oljem in semeni (ki jih obožujem), pa da vidimo. Itak je oboje zdravo za organizem, tako da kak korist že bo. Poročam o rezultatih ....

Hvala nosko.

Tole je pa nalezljivo :hepko: