Skoči na vsebino

kukica

Lunin Odvisnik
  • Št. objav

    2.371
  • Član od

  • Zadnji obisk

Zapisi na blogu, ki jih je objavil/a kukica

  1. kukica
    Zamiži, sprosti se. Začuti telo, vsak njegov delček in ga sprosti. Naredi par globokih vdihov in izdihov. Sedaj počasi pomiri svoj dih. Soba okrog te be začne izginjati. Znajdeš se v gozdu. vidiš drevesa okrog sebe. zaslišiš zvoke. Šum vetra, let žuželk, skaklanje veverice... Zrak napolnijo gozdne vonjave. Počasi se sprehodi skozi gozd. Gledaš njegovo lepoto, slišiš vse njegove zvoke, vonjaš vse vonjave. Bosa si. začutiš vlažno in trdno zemljo pod sabo. čutiš kako prijetno in varno podporo ti dajejo tla. Sprehajaš se.
     
    Nenadoma pred sabo zagledaš mogočno starodavno drevo. Začutiš, da hrani vse znanje naših prednikov. Povabi te k sebi. Pristopiš, položiš roke nanj. Čutiš ga kako diha, kako prilagaja svoj dih tvojemu, kako dihata skupaj. Objemi ga. zgubita se dva diha in postane en sam. Ti in drevo dihata v enem samem dihu, združujeta se. Postajaš to drevo. Čutiš svoje mogočno, trdno deblo. čutiš varnost in ljubezen, ki ti jo nudi. Začutiš močne korenine, ki te držijo v ravnotežju in ti dovajajo življenske sokove. Začutiš, svojo krošnjo, kako se steguje k soncu, kako šumi v pišu vetra. Čutiš svetlobo, ki jo črpaš iz sonca. Odpreš se tej energiji.
     
    Tvoje telo se celo napolni s svetlobo, postaneš svetloba. Počasi se skozi korenine spustiš v varno jamo, ki jo te korenine tvorijo. Svetla je, ker je napolnjena s tvojo svetlobo. Slišiš glasove starodavnih prednikov, čutiš njihov mir. Zaslišiš potoček, ki teče skozi jamo. Poiščeš ga in mu slediš. prideš do jezerca. Dotakneš se ga s prsti, čutiš kako jih voda obliva....
     
    ....sedaj se spomni na nek lep trenutek svojega življenja - pogled, dotik, poljub, trenutek v naravi...karkoli ob čimer se tvoje telo napolni z občutkom ljubezni. .... pusti domišljiji prosto pot.
     
    *če to meditacijo izvajaš čez dan, ponoviš obratni vrstni red, da se vrneš v sobo, v budnost. nikar ne hiti in se ne prebudi na silo. vrni se v drevo, potem v gozd...nazadnje v sobo...in ko si pripravljena odpri oči.
     
    Če to meditacijo izvajaš vsak dan, sčasoma ne potrebuješ več domišljije, v resnici začneš potovati po 'sanjskih svetovih'. le pusti slikam, da se odvijajo, Tvoja edina naloga pri vsem tem je biti tu in zdaj, biti pri stvari z vso svojo pozornostjo.
     
    Pot v to meditacijo nam vzame kakih pet minut, dobra stvar tega, da jo izvajamo preden zaspimo, pa je, da lahko z jo nadaljujemo celo noč...
     
    pa še pomaga nam, da dnevnih skrbi ne prenesemo v sanje. naporno je namreč, če so sanje celo noč pod vplivom misli na npr. izpit, ki ga imam čez dva dni, pa še nič ne znam.
     
    P.S.: Jaz ponavadi zapim že, ko sem še drevo.
  2. kukica
    Gre za jogijsko tehniko dihanja, ki se jo je koristno učiti pri učitelju joge. V osnovi pa gre za izmenično dihanje skozi nosnici.
     
    Sedemo na stol z vzravnano hrbtenico.
    S palcem ene roke zapremo eno nosnico. Kazalec te roke položimo na točko tretjega očesa (med obrvmi).
    Vdihnemo skozi odprto nosnico.
    S prostimi prsti zapremo še to nosnico in za trenutek zadržimo dih.
    Sprostimo drugo nosnico, skozi njo izdihnemo.
    Vdihnemo spet skozi isto nosnico in izdihnemo skozi nasprotno.
     
    Vzorec dihanja je tak: Vedno vdihnemo skozi isto nosnico, kot smo izdihnili, zadržimo dih in potem nosnici zamenjamo.
    Med dihanjem smo sproščeni in pozorni, da sta izdih in vdih čim bolj tekoča in povezana. Če imate visok pritisk, ne zadržujte diha ampak takoj nadaljujte z izdihom skozi drugo nosnico.
     
    To tehniko dihanja je koristno izvajati vsak dan zjutraj in zvečer po nekaj minut. (na prazen želodec)
     
    Nadi sodhana pranayama je tehnika, s pomočjo katere čistimo nadije oz. energetske kanale, ki jim pravimo nadiji. S pomočjo diha skozi nadi sodhana pranayamo sistematično čistimo vse energetske kanale in čakre. Dober pretok energije pa je za vid še kako pomemben.
  3. kukica
    Tratak oziroma nepremično strmenje je odlična vaja za koncentracijo. Pri njej izmenoma strmimo v kak predmet ali točko, ne da bi trenili z očmi, nato pa zamižimo in si potem tisti predmet predstavljamo. Ta vaja ustali begavega duha, zbere pozornost in nam pomaga, da se osredotočimo s kar največjo natančnostjo.
    Prvotni namen trataka je krepiti moč koncentracije in očiščevati duha, vendar pa ta vaja tudi izboljšuje vid in prek vidnega živca spodbuja možgane. Je ena izmed šestih očiščevalni vaj-krije. Največkrat je uporabljen predmet sveča, lahko pa je to tudi znak OM, cvet, mesec..Najprej uravnamo dihanje, potem pa upremo pogled v predmet, ne da bi pri tem mežikali. Po kaki minuti zamižimo in si ta predmet predstavljamo.
     
    Opis tehnike:
     
    1. Postavi objekt 90 cm od sebe v višini oči.
    2. Usmeri se na dihanje, ga začuti in umiri.
    3. Ne ne strmi odstotno v predmet - le mirno in brez naprezanja glej.
    4. Po kaki minuti (ali ko čutiš, da so oči utrujene) zapri oči in ohrani notranje strmenje v predmet, vizualiziraj ga.
    5. Ko predmet izgine izpred oči jih odpri in ponovi vajo.
     
    Najbolj primerna za to meditacijo je sveča, saj plamen še dolgo ostane pred očmi, ko jih zapremo. Poleg tega je energija ognja v pomoč pri umurjanju uma.
     
    Vir: svet je lep in ABC of yoga
  4. kukica
    Kaj še znam?
    Je v meni še toliko tistega otroka,
    ki je pisal pesmi življenja?
    Pesmi, ki bi lahko učile ves svet...
    Včasih sem vedela vse.
    O miru, ljubezni, lepoti.
    Poznala sem rešitve za ta svet.
    Znala sem ljubiti.
    In znala sem ljubezen sprejeti.
     
    Kaj pa danes?
    Sem res že tako odrasla?
    Kam je šel tisti brezskrbni otrok.
    Tisti, ki je ljubil vsako žival in rastlino na tem planetu.
    Kje se je izgubil?
    Kdo ga je ukradel?
    Le zakaj so ga prekrili strahovi in skrbi?
     
    Punčka, le česa se tako bojiš?
    Nihče ti ničesar noče, ljudje so v svojem bistvu dobri,
    samo bojijo se.
     
    Zakaj pa je potem na svetu toliko vojn, nasilja, lakote...,
    zakaj, če so ljudje dobri?
     
    Ker so izgubili ljubezen.
    Skrili so jo pod grmado skrbi in strahov.
    Začeli so se bati za svoje stvari,
    da bodo imeli hišo in avto,
    pa boljši in večji Tv, kot sosedi.
     
    Kaj pa če jim podarim svoj avto in svojo hišo,
    bodo potem srečnejši?
     
    Ne punčka, potem se bodo še bolj bali.
    Paziti bodo morali še na ta avto in to hišo,
    da jim ju kdo ne vzame.
     
    Kaj pa potem lahko naredim za njih,
    da jih ne bo več strah?
    Kajti mene je tudi strah.
    Strah me je tega,
    da se mi ne bo nihče več nasmejal,
    in me ne bo nihče več objel.
     
    Pa se jim ti nasmej in jih objemi.
    Podari ljubezen.
     
    Kaj pa če je ne bodo hoteli sprejeti?
    Kaj, če se že preveč bojijo?
     
    Pa poskusi znova in znova....
    Nekega dne se bodo srca odprla.
     
    Ampak, mene je tudi strah.
    Strah me je tega, da ljudje ljubezni ne bodo želeli.
    Kaj če me zavrnejo,
    če imajo raje svet kakršen je?
    Poln nekih stvari, pa tako prazna srca.
    Strah me je tega, da sama nimam dovolj ljubezni.
    Kaj če je tudi meni zmanjka?
     
    Punčka moja, ljubezni ne more kar zmanjkati.
    Lahko jo le zakriješ ali utišaš,
    a zmanjkati je ne more.
    Bolj ko ljubiš, večja in močnejša postaja.
     
    Potem misliš, da je imam dovolj za cel svet?
     
    Ne punčka, premajhna si,
    da bi podarila ljubezen vsemu svetu,
    lahko ga imaš rada, to je res,
    a en moreš ljubiti tako daleč.
    Lahko pa pošlješ ljubezen po vsem svetu.
     
    Kako se pa to naredi?
     
    Veš punčka, to je povsem preprosto,
    prav vsakdo zmore.
    Samo ljubi vsakogar, ki ti prekriža pot.
    Pravzaprav ne, niti to ni potrebno.
    Lahko za začetek ljubiš eno samo osebo,
    tisto, ki ti je najbolj pri srcu.
    A ljubiti jo moraš brezpogojno,
    z vsemi njenimi lastnostmi vred.
    Tistimi lepimi in tistimi manj lepimi.
    Ljubiti moraš njeno dušo in telo.
    Ko boš znala tako ljubiti eno osebo,
    boš lahko ljubila cel svet.
     
    Prav, vendar mi še vedno nisi povedala,
    kako naj pošljem ljubezen.
    Ali se jo da zapakirati in poslati po pošti?
     
    Seveda sem ti povedala.
    Ko boš nekoga tako zares, s srcem ljubila,
    ko bo lahko ta oseba čutila tvojo ljubezen,
    ki ne postavlja pogojev,
    se ti bo odprla.
    In njeno srce se bo napolnilo s prav takšno ljubeznijo.
    Tako bo lahko tudi ona nekoga tako srčno ljubila,
    kot si ti njo.
     
    In ljubezen bo obkrožila svet.
    Sedaj Razumeš?
  5. kukica
    Jal neti varuje sinuse, nosni trakt in grlo pred infekcijami. To varuje oči pred pritiskom in napetostjo in izboljšuje vid. Jal neti je jogijska tehnika, ki zdravi vse bolezni povezane z očmi, nosom, grlom in možgani.
     
    Za to tehniko potrebujemo posodico, ki jo dobimo v večini eteričnih trgovin (le stane nekaj tisočakov). Tehniko izvajamo zjutraj pred pranajamo. Uporabimo mlačno vodo (malo pod telesno temperaturo) in nekaj soli (priporočljiva je neprečiščena sol v kristalih kakšno dobite na solinah).
     
    Tehnika:
    Počasi pihni skozi nosnici, da vidiš katera je trenutno bolj odprta (čista). V bolj odpro nosnico prični vlivati vodo. pri tem imej odprta usta in dihaj skozi njih. Porabi polovico vode. Z drugo polovico ponovi postopek z drugo nosnico.
     
    Če je ta tehnika vpeljana v življenje otroka, ne bo nikoli potreboval leč (trdi S.B. Gogate). Zelo pa tehnika (v kombinaciji z drugimi vajami) pomaga pri izboljšanju vida tudi kasneje v življenju.
     
    VEČ o tehniki...
  6. kukica
    Če želimo dobro videti, morajo biti naše oči sproščene. Predpogoj za sproščene oči je sproščeno telo. Tehnik je kar nekaj, nizamo pa jih lahko spodaj.
     
    'MOJE TELO JE SPROŠČENO. MOJ UM JE SPROŠČEN.
  7. kukica
    Včasih sem zelo dobro videla. Zadnji 2 leti pa ni tako, moj vid se rapidno poslabšuje. Vendar moja usoda ni taka. Želim ponovno dobro videti. Želim gledati v svet z odprtimi očmi. In zato se trudim (čeprav sem šele na začetku) čimveč narediti za svoj vid.
     
    Na blogu bom zbrala čimveč informacij, kaj se da za vid narediti...tega je mnogo...od prehrane, vaj...pa do ...
     

    MOJ POGLED JE JASEN
  8. kukica
    Zunaj je sončen dan. Jaz pa visim čisto sama v firmi. Ostali so šli v Bosno...cela Jugo firma ima srečanje. Športne igre...zabava... Saj sem že na začetku vedela, da jaz študentka nisem povabljena. Pa bi šlo vse nekako mimo mene, če se ne bi v zadnjem trenutku spomnili mene vprašat, zakaj pa ti ne greš?? Saj res, zakaj? Ker me ni nihče povabil. Zdaj je pa prepozno, ker imam tolk dela za diplomco... no pa sej je vseeno. Žal mi je edino zaradi tega, ker si že dalj časa želim v Bosno. upam, da se bo pokazala še kaka priložnost.
     
    Po službi moram pa v Merkurja. Da končno svečke za Ksenijo končam in ji jih pošljem. Po tem, ko sem prebrala njeno prošnjo zlati ribici se mi zdi, da bo potrebovala svetlobo svečk te dni. Upam, da ji bodo tudi moji svečnički kaj pomagali...
     
    Včasih mi je težko, ko berem in začutim bolečino drugih. Še vedno sem totalen otroček, ki bolečino vleče nase. jasno, saj se znam res dobro identificirati z njo. Treba si bo vzeti čas in res začeti sprejemati svojo bolečino. Delček za delčkom... Pa veliko spremembo v partnerstvu rabim. Še vedno upam, da je možna brez, da grem stran od svojega dragega. A vedno bolj dvomim v to. ne bom njega krivila. On mi le daje to, kar sem iskala. A kako naj se odprem človeku, s katerim že pet let nekako površinsko funkcionirava. Res ga imam rada. In cenim ga. Vendar se mi zdi, da sva v vseh teh letih psotala zares dobra prijatelja. Pozabila pa sva na strast, na konflikte, na strah, na žalost, goreče veselje ... ni več metuljčkov.
     
    Dragi Ž., ljubim te. A ne vem, če gre še za tisto strastno partnersko ljubezen, katero sem čutila pred leti. Nikoli se še nisem tako močno zaljubila, kot sem se vate. Včasih mi je žal, da te nisem spoznala kasneje, po teh mojih spremembah. Vem, da bi v tem primeru bila najina veza drugačna, lahko bi gradila na drugačnih temeljih. Potem pa se spomnim na to, koliko si mi dal. Kako zelo si mi pomagal pri iskanju sebe. Nezavedno a tudi nesebično si mi pomagal.
     
    Ljubim te.
  9. kukica
    O zapestnicah Vozlankah
     
    Že kot otrok sem rada izdelovala nakit, a mi ni ustrezal noben material niti tehnika. Ali je bila tehnika pretežka, ali pa materiali preveč umetni in kičasti. Vedno sem imela rada naravne materiale in preprostost. Pred kratkim pa sem zbolela in se po nekaj dneh ležanja v postelji začela dolgočasiti.
    Iskala in iskala sem kaj bi lahko počela, pa je pred mene priskakljala tehnika vozlanja imenovana makrame. In tako so začele nastajati spodnje zapestnice, ki so narejene iz naravne vrvi in lakiranih lesenih kuglic. Nekaj zapestnic lahko vidite na spodnjih slikicah, kar nekaj pa jih moram še poslikati. Žal sem slaba fotografinja in so slikce zelo nekvalitetne.
     
    Če je komu katera všeč in jo želi kupiti, me lahko kontaktira na kukica5@yahoo.com. Zapestnice niso zaključene, zato lahko naročiš natančno željeno dolžino.
    Cena ene je 4 eur.
     

     
    Tukaj pa je še več zapestnic.
  10. kukica
    Anything can be elevated to the level of meditation when the goal is not the finished product, but instead to be fully immersed in the process. You can meditate upon washing dishes, walking, chanting, or the flow of thoughts through your mind.
     
    One of my favorites is a writing meditation. Record your thoughts without editing, filtering, or judgeing. Keep the pen moving, if only to write about how you have nothing to write about. This exercise eventually slows the mind down to the rhythm of the pen and from this slower rhythm our unconscious mind is able to occassionally break through to the surface, surprizing and delighting us.
     
    This is a wonderful exercise in letting go of control. When you are finished you have a written record of your meditation, that can be revisited at a later date.
     
    Below is a fun little peice that I wrote several years ago at my first Mexico Mind/Body Writing Retreat. I had tried several times to write with out editing or judging, but was easily distracted by thoughts like Ôthis does not make any senseÕ, or worrying about switching tenses in mid sentence. My intellect would take over and I would end up writing a peice that was grammatically correct, and made perfect sense, but was uninspiring. This time however, when I realized that I was writing nonsense, and later when I suddenly changed directions without warning, I was able to surrender to the flow of words and not let my ego take over. I wrote with abandon and actually enjoyed the process!
     
    http://yogateacher.com/text/meditation/on-line/writing.html
     
  11. kukica
    Onewa, še malo za razmišljanje o slabem vidu. Imaš tudi težave z jetri? Jeza se nabira v jetrih, oči pa so ogledalo jeter. Kako pa odvreči negativna ali moteča čustva? Zapreš oči. V vošini oči si predstavljaš svetlobo sonca. Skozi nos globoko počasi vdihneš to rumeno svetlobo in jo takoj čez nos počasi izdihneš. TO lahko delaš kadarkoli in kjerkoli. Čim večkrat. Razbije ti vse negativno, počutiš se drugače.
     
     
  12. kukica
    Osho Sri Rajneesh
     
    Medčloveški odnos je ena od skrivnosti. Ker obstaja med dvema osebama, je odvisen od ene in druge. Kadar koli se srečata dve osebi, se ustvarja nov svet. S samim njunim srečanjem nastane fenomen, ki nikoli prej ni obstajal. Skozi ta fenomen se osebi spreminjata, transformirata. Ko niste v odnosu z nikomer, ste eno; ko ste v odnosu z nekom, ste takoj nekaj drugega.
     
    Ko ženska postane ljubica, ni več ista ženska. Ko moški postane oče, ni več isti moški.
    Dete je rojeno, a vi popolnoma pozabljate na neko stvar - da se je v trenutku rojstva otroka, rodila tudi mati. Tega prej ni bilo; bila je ženska, a ne mati. A mati je nekaj povsem drugega.
     
    Odnos ustvarjate vi in nato ustvarja odnos vas. Dve osebi se srečata, kar pomeni, da se srečata dva različna svetova. To ni preprosto - to je zelo komplicirano. Vsaka oseba je svet zase - skrivnost z dolgo preteklostjo in večno bodočnostjo.
     
    Na začetku se srečujejo samo periferije, zunanjosti, toda če odnos preraste v intimnost, postane bližnji, postane globok. Tedaj se, korak za korakom, središča začenjajo srečevati. Ko se srečajo, se to imenuje ljubezen.
     
    Ko se srečujejo periferije, je to samo poznanstvo. Ko se dotaknete osebe iz ničesar, samo iz omejitev, tedaj je to poznanstvo. Pogosto, prepogosto imenujete svoje poznanstvo ljubezen. Tedaj napačno razmišljate. Poznanstvo ni ljubezen.
     
    Ljubezen je prava redkost. Srečati neko osebo v njenem središču pomeni iti skozi revolucijo, ker če želite srečati neko osebo v njenem centru, ji boste morali dovoliti, da tudi ona doseže vaš center, povsem predani, ranljivi, odprti.
     
    To je tvegano. Dopustiti nekomu, da pride dovašega središča, je tvegano, nevarno, ker nikoli ne morete vedeti, kaj vam bo ta oseba storila. Enkrat, ko so vaše skrivnosti odkrite, enkrat, ko ste popolnoma izpostavljeni, se nikoli ne ve, kaj bo storila druga oseba.
     
    Strah je tu. Zato nikoli niste odprti. Poznanstvo - a mislimo, da se je zgodila ljubezen. Periferije se srečujejo, a mislimo, da smo se mi srečali. Vi niste vaša periferija. V bistvu je periferija meja, na kateri vi nehate obstajati, samo pregrada okrog vas. To niste vi! Periferija je mesto, kjer se vi nehate in se začne svet.
     
    Tudi možje in žene, ki so morda dolgo živeli skupaj, drug drugemu ne morejo biti več od znancev. Oni lahko živijo skupaj, pa sploh ne vejo, s kom živijo. Čim dlje živite z nekom, vse bolj pozabljate, da so središča ostala skrita.
     
    Zato je prva stvar, ki jo je treba razumeti ta: ne imenujte poznanstvo ljubezen. Lahko se ljubite, lahko ste v seksualnem odnosu, ampak seks je ravno tako periferen. Vse dokler se središča ne srečajo, je seks samo srečanje dveh teles. Duše niso poleg.
    Srečanje vaših teles ni vaše srečanje. Seks ostaja samo poznanstvo - fizično, telesno, a kljub temu samo poznanstvo.
     
    Lahko dopustite nekomu, da pride v vaše središče, toda to lahko storite samo takrat, ko se ničesar ne bojite. Zato vam pravim, da obstajata dve vrsti življenja: prva je obrnjena k strahu, druga k ljubezni.
     
    Življenje, obrnjeno k strahu, nikoli vas ne more pripeljati v globok odnos. Ostanete prestrašeni in drugemu ni dovoljeno, ne more mu biti dovoljeno, da pride do samega jedra. Do neke mere to drugemu dovolite, a zatem nastanejo zidovi, meje. Oseba obrnjena ljubezni, je religiozna oseba. Oseba obrnjena k ljubezni pomeni človeka, ki se ne boji prihodnosti, človeka, ki se ne boji rezultatov in posledic - ki živi tukaj in zdaj. To je tisto, kar je Krišna rekel Arjuni v Bhagavad Giti: "Ne skrbi za rezultat, ker je tak um, ki je obrnjen k strahu."
     
    Ne razmišljajte, kaj bo iz tega. Samo bodite tu, obnašajte se totalno, popolno, brezpogojno. Ne delajte kalkulacij. Človek, ki mu vlada strah, nenehno preračunava, planira, ureja, hrani. Celotno njegovo življenje je tako izgubljeno.
     
    Slišal sem za nekega starega zen učitelja. Bil je na smrtni postelji. Prišel je poslednji dan in on je izjavil, da ga tega večera več ne bo. Začeli so prihajati njegovi učenci in prijatelji. Z vseh strani so se zbirali ljudje.
    Eden od njegovih starih učencev je, ko je slišal, da bo njegov učitelj umrl, odšel v trgovino. Nekdo ga je vprašal: "Učitelj ti umira v svoji sobi, ti pa tečeš v trgovino?" Stari učenec je rekel: "Vem, da ima moj učitelj rad posebno vrsto kolača pa grem ponj." Težko je bilo najti ta kolač, ker ni bil več moderen, ampak do večera ga je nekako dobil. Pritekel je s kolačem.
    Vsi so bili zaskrbljeni - zgledalo je, kot da je učitelj nekoga čakal. Odprl je oči, pogledal in jih spet zaprl. A ko je prispel učenec, je rekel: "Dobro, prišel si. Kje je kolač?" Učenec mu je podal kolač - in bil je zelo srečen, ker je učitelj vprašal zanj.
    Umirajoči učitelj je vzel kolač v roko, toda roka mu ni drhtela. Bil je zelo star, toda roka mu ni drhtela. Zato je nekdo rekel: "Tako si star in skoraj mrtev. Skoraj boš spustil svojo dušo, toda tvoja roka ne drhti."
    Učitelj mu je dejal: "Nikoli ne drhtim - ker nimam strahu. Moje telo je ostarelo, toda jaz sem še vedno mlad in ostal bom mlad tudi takrat, ko me bo telo zapustilo."
    Nato je ugriznil v kolač in začel glasno in z užitkom žvečiti. Nekdo je tedaj vprašal: "Katero je tvoje zadnje sporočilo, učitelj? Kmalu nas boš zapustil, kaj želiš, da si zapomnimo?"
    Učitelj se je nasmejal in rekel: "Ah, ta kolač je zares dober."
    To je človek, ki živi tukaj in zdaj: ta kolač je izvrsten - celo smrt je nepomembna. Naslednji trenutek je nesmiseln - ta trenutek - ta kolač je izvrsten.
     
    Če ste lahko v tem trenutku, sedanjem trenutku, v svoji sedanjosti - polnosti, samo tedaj lahko zares ljubite.
    Ljubezen je redka rožica in se samo tu in tam zgodi. Milijoni in milijarde ljudi živi v napačnem mišljenju, da ljubijo. Oni verjamejo, da ljubijo, ampak to je samo verovanje in ne dejanskost, ne resničnost.
    Ljubezen se redko razcveti, dogaja se tu in tam. Redko se zgodi, ker se zgodi le takrat, ko ni strahu. Prej se nikoli ne zgodi. To pomeni, da se ljubezen lahko zgodi samo globoko religiozni osebi. Seks je možnost za vsakega, ljubezen ne.
    Ko se ne bojite, tedaj nimate česar skrivati, tedaj ste lahko odprti, tedaj lahko premaknete svoje meje - in tedaj lahko povabite drugega, da prodre v vas, do samega centra.
    In zapomnite si, če dopustite nekomu, da prodre globoko v vas, bo tudi drugi dopustil vam, da prodrete globoko vanj, ker ko dopustite, da drugi pride do vas, ustvarjate zaupanje. Ko se ne bojite, tudi v drugemu preneha bivati strah.
     
    V vaši ljubezni je vedno prisoten strah. Mož se boji žene, žena moža. Ljubimci se vedno bojijo. Tedaj to ni ljubezen. To je samo nek dogovor - dve prestrašeni osebi, ki sta odvisna ena od druge, ki se borita, izkoriščata, manipulirata druga z drugo, nadzorujeta, vladata, posedujeta - ampak to ni ljubezen.
     
    Če dopustite ljubezni, da se zgodi, ni potrebe po molitvi, ni potrebe po meditaciji, ni potrebe po nobeni cerkvi ali hramu. Lahko povsem pozabite na Boga, samo če lahko ljubite. Ker se vam bo skozi ljubezen zgodilo vse. To je tisto, kar je mislil Jezus, ko je rekel: "Bog je ljubezen".
     
    A ljubezen ni lahka; odvreči morate strah. A tako čudno je to - toliko se bojite, a nimate česa izgubiti.
     
    Kabir (sufijski modrec) je nekoč dejal: "Opazujem ljudi. Tako zelo se bojijo, a ne morem razumeti zakaj - saj nimajo česa izgubiti. Oni so kot goli človek, ki se nikoli ne gre okopat k reki, ker se boji - kje bo posušil obleko."
     
    To je situacija, v kateri ste - goli, brez obleke, ampak vedno v strahu zaradi obleke. Kaj lahko izgubite? Nič. To telo bo umrlo. Predno bo umrlo, ga dajte ljubezni. Kar koli imate, vam bo odvzeto. Predno bo odvzeto, zakaj tega ne podelite. To je edini način, na kateri lahko imate. Če lahko delite in poklanjate, ste vi gospodar. Vse vam bo odvzeto. Ne obstaja nič, kar lahko za vedno obdržite. Smrt bo uničila vse. To je, če me dobro razumete, borba med smrtjo in ljubeznijo. Če lahko dajete, ne bo smrti. Predno vam kaj odvzeto, boste to že dali, napravili od tega darilo. Tedaj smrt ne more obstajati.
     
    Za tistega, ki ljubi, ni smrti. Za tistega, ki ne ljubi, je vsak trenutek smrt, ker se v vsakem trenutku nekaj odtrga od njega. Telo izginja, propada, zgublja se vsak trenutek. Zatem bo prišla smrt in vse bo uničeno.
    Čemu strah? Zakaj se tako bojite? Čeprav se vse ve o vas, čeprav ste kot odprta knjiga, čemu strah? Kako vam lahko to škoduje? Samo napačna stališča, samo okoliščine, ki vam jih je družba vsilila, da se morate skrivati, da se morate paziti, da morate biti vedno v borbenem stanju, da je vsak vaš sovražnik, da so vsi proti vam.
    Nihče ni proti vam! Čeprav tudi čutite, da je kdo proti vam, tudi on ni proti vam, ker je vsak obremenjen s sabo in ne z vami. Ni ničesar, kar bi se lahko bali. To morate razumeti, predno se zgodijo medčloveški odnosi: ni ničesar, česar bi se morali bati.
     
    Meditirajte o tem. In potem dovolite drugemu, da pride v vas. In nikjer ne ustvarjajte preprek. Postanite prehod, vedno odprt, brez vrat, brez ključavnic, brez zaprtih vrat v vas. Tedaj se lahko zgodi ljubezen.
    Ko se dve središči srečata, je to ljubezen. A ljubezen je alkimistični dogodek - kot takrat, ko se srečata vodik in kisik in ustvari se novo - voda. Lahko imate vodik in lahko imate kisik, toda, če ste žejni, od tega ne bo nobene koristi. Lahko imate kisika kolikor hočete in vodika kolikor hočete, toda žeje ne boste ugasili.
    Ko se središči srečata, se ustvari novo. Mmm... to novo je ljubezen. A ona je kot voda - žeja mnogih, mnogih življenj je zadovoljena. Nenadoma postanete zadovoljni.
     
    To je vidni znak ljubezni - postanete zadovoljni, kot da ste vse dosegli. Dosegli ste cilj - ni več cilja, usoda je izpolnjena. Seme je postalo cvet, popolnoma se je razcvetelo. Presenečeni boste, ko vam odkrijem, da vas ljubezen naredi brezželjne, ker želja izhaja iz nezadovoljstva. Želite zato, ker nimate. Želite zato, ker mislite, da če boste imeli nekaj, vam bo to dalo zadovoljstvo. Želja izhaja iz nezadovoljstva.
    Ko obstaja ljubezen in se dve središči srečata in raztopita in se potopita v novo alkimistično kvaliteto, je zadovoljstvo tu. To je kot da je celotno stvarstvo zaustavljeno - brez gibanja.
    Tedaj je sedanji trenutek edini trenutek. In tedaj lahko rečete: "Ah, ta kolač je res dober". Celo smrt ne pomeni nič človeku, ki ljubi.
     
    Zato vam pravim: ljubezen vas bo naredila brezželjne.
     
    Bodite brez strahu, odvrzite skrbi, bodite odprti. Dopustite nekemu središču, da se sreča s središčem v vas - tedaj se boste ponovno rodili, nova kvaliteta bitja bo ustvarjena. Ta kvaliteta bitja govori: Bog obstaja. Bog ni argument, temveč izpolnitev, občutek izpolnitve. Ugotovili ste že morda, da se, kadar ste nezadovoljni, želite odreči Boga. Kadar ste nezadovoljni, vaše celotno bitje kriči: NI BOGA!
     
    Ateizem ni nastal iz logike, temveč iz nezadoljstva. Lahko racionalizirate - to je druga stvar. Lahko da ne poveste, da ste nezadovoljni in da ste zato ateist. Lahko rečete: ni Boga in imam dokaze za to. Ampak to ni resnica.
     
    Če ste zadovoljni, vam celotno bitje govori: Bog je! Nenadoma ga občutite. Celotna manifestacija postane božanska. Če niste v ljubezni, boste zares, prvič, v občutku, da je obstoj božanski in da je vse blagoslov. Ampak mnogo tega je treba narediti, predno se to zgodi. Mnogo stvari je treba narediti, predno postane to možno, da se zgodi.
     
    Morate uničiti vse, kar ustvarja prepreke v vas samih. Ne dovolite, da je ljubezen samo beseda, da je nekaj praznega. Ne dovolite, da je samo preokupacija uma. Ne dopustite, da je samo telesno zadovoljstvo. Napravite notranje iskanje in pokličite druge, da vam pomagajo kot prijatelji.
     
    Če ste kar koli slišali o Tantri, veste, da Tantra pravi: če lahko najdete partnerja, prijatelja, moškega ali žensko, ki je pripravljen, da se premakne skupaj z vami do najvišjih vrhuncev medčloveških odnosov, bo vaš odnos postal meditativen. Tedaj boste skozi odnos dosegli najvišje počivališče. Tedaj drugi postane samo vrata. Naj pojasnim to: če imate nekoga radi, malo po malo izginja periferija te osebe, izginja oblika telesa te osebe. Vse bolj in bolj ste v stiku z brezobličnim, z notranjim.
     
    Oblika postopno postaja meglena in izginja. Če greste globlje, tedaj se tudi ta brezoblična individualnost začenja topiti in izginjati. Tedaj se odpira tisto, kar stoji za njo. Tedaj je posamična oseba samo prehod, vrata. In skozi svojega partnerja boste našli božansko.
    Ker ne moremo ljubiti, so nam potrebni mnogi verski obredi. Oni so samo zamenjava, zelo uboga zamenjava.
    Mmm... ni potrebno hoditi v hrame ali cerkve. Celotno stvarstvo je njen hram. Ona se lahko igra pod drevesom in to drevo postane Krišna ali Kristus. Ona lahko poje pred ptico in ta ptica postane Kristus. Ona ustvarja svojega Kristusa povsod okrog sebe. Njena ljubezen je takšna, da kamor koli pogleda, vrata se odpirajo. In Kristus se odpira, prikaže se ljubljeni.
     
    Ampak prvi žarek bo vedno prišel skozi eno osebo. Težko je biti v stiku z univerzalnim, ker je tako veliko, tako ogromno, tako neskončno, brez začetka in brez konca. Odkod začeti? Odkod začeti proti temu? Ena oseba je prehod. Zaljubite se. In ne borite se. Omogočite drugemu globoko dopuščanje, samo poziv in dopustite drugemu, da dospe do vas brez vseh pogojev. In nenadoma izginejo drugi in Bog je tu.
    Če vaš ljubljeni ali ljubljena ne moreta postati božansko, tedaj nič na tem svetu ne more postati božansko. Tedaj so vsi vaši religiozni govori nesmiselni.
    To se lahko zgodi tudi z otrokom, tudi z živalijo, s psom, vašo mačko. Če ste lahko v globokem odnosu s psom, se lahko zgodi - pes postane božanski. Zato to ni samo vprašanje ženske in moškega. To je eden od najglobljih izvorov božanskega, ki doseže naravno, a lahko pride s katere koli strani. Osnovno je to - treba je dopustiti drugemu, da prodre do vašega najglobljega jedra, do samega bistva vašega bitja.
     
    Če nadaljujemo lagati sebi, mislimo, da se ljubimo. Če mislite, da ljubite, tedaj ni možnosti, da se zgodi ljubezen, kajti če bi ljubezen bila to, bi bilo vse zaprto.
    Napravite nov napor. Poskusite najti pravi obraz drugih, kar je skrito. Ne jemljite drugih zdravo za gotovo. Vsak človek je takšna skrivnost, da, če začnete prodirati v njega, to postane neskončno. Ampak nam drugi postanejo dolgočasni - zato ker smo samo s periferijo in vedno samo s periferijo.
     
    Ravno sem prečital zgodbo: neki človek je bil zelo bolan in poskusil je vse načine pa mu nič ni pomagalo. Tedaj je odšel k zdravitelju in on mu je dal svojo mantro, svojo sugestijo, ki jo naj ponavlja neprestano: nisem bolan. Najmanj 15 minut zjutraj in 15 minut zvečer. Nisem bolan - zdrav sem. Ves dan, kadar koli se spomni, naj jo ponavlja. Čez nekaj dni se je začel počutiti bolje in čez nekaj tednov je bil povsem zdrav.
    Tedaj je rekel svoji ženi: "To je pravi čudež! Naj grem do zdravitelja še po en čudež? Kajti v zadnjem času me ne zanimajo seksualni problemi in seksualni odnosi so se skoraj nehali med nama. Ni več želje."
    Žena je bila srečna. Rekla je: "Pojdi" - ker se je počutila zelo frustrirano.
    Človek je odšel k zdravitelju. Vrnil se je in žena ga je vprašala: "katero mantro, katero sugestijo si sedaj dobil?" Ampak mož ji ni hotel povedati. Čez nekaj tednov se mu je vrnil seksualni apetit. Spet je začutil željo. Tako je žena bila zelo zmedena. Stalno ga je spraševala, a on se je samo nasmejal in ji nič ni povedal.
    Zato je nekega dne, ko je bil v kopalnici in vadil svojo mantro, poskušala slišati, kaj je govoril. Govoril je: "Ona ni moja žena. Ona ni moja žena. Ona ni moja žena."
     
    Ljudi jemljemo zdravo za gotovo. Nekdo ti je žena - odnos je zakompliciran. Nekdo ti je mož - odnos je zakompliciran. Tu ni avanture. Drugi postane stvar, predmet, drugi ni več skrivnost, ki jo bomo proučevali. Drugi ni več nov. In zapomnite si: vse umre sčasoma. Periferije so vedno stare, središča so vedno nova. Periferija ne more ostati nova. Z vsakim trenutkom je bolj stara, bolj izrabljena. Središča so vedno sveža, mlada. Vaša duša ni otrok, niti mladenič, niti starec. Vaša duša je enostavno vedno sveža, ona nima let.
     
    Lahko eksperimentirate s tem. Lahko ste mladi, srečni, samo zaprite oči, odkrijte to. Poskusite občutiti kakšno je vaše središče - staro, mlado? Občutili boste, da ni ne eno ne drugo. Vedno je novo, nikoli ne ostari. Zakaj? Zato ker središče ne pripada času.
     
    V časovnem procesu vse postaja staro. Človek se rodi - telo že postaja staro! Ko rečemo, da je dete staro en teden, to pomeni, da je en teden starosti prodrl v telo otroka. Otrok je že prešel sedem dni proti smrti, ono je izkusilo sedem dni umiranja. Giblje se proti smrti - in prej ali slej bo mrtvo. Rojstvo je začetek umiranja, ne pozabite in smrt je novo rojstvo!
     
    Kar koli prihaja v čas, postaja staro. V trenutku ko pride v čas, je že postalo staro. Vaše telo je staro, vaša periferija je stara. Ne morete biti večno v ljubezni z njo. Ampak vaše središče je vedno sveže. Ono je večno mlado. Ko ste enkrat v stiku z njim, je ljubezen odkritje na vsakem koraku in tedaj se medeni meseci nikoli ne končajo. Če se konča, potem ni bil medeni mesec - bilo je samo poznanstvo.
     
    In zadnje, kar si morate zapomniti: v ljubezni vedno obtožujete drugega, da nekaj ni v redu. Če se nekaj ne dogaja kot bi se moralo, je odgovoren drugi. To uniči vse možnosti za napredek v prihodnosti.
    Zapomnite si: vedno ste vi odgovorni. In spreminjajte se. Odvrzite lastnosti, ki vam delajo probleme. Naredite iz ljubezni autotransformacijo.
     
    Kot pravijo na tečaju za prodajalce: kupec ima vedno prav - tako bi vam rad povedal, da v svetu medčloveških odnosov in ljubezni vi nimate vedno prav - drugi imajo vedno prav. Tako se ljubimci vedno počutijo, če obstaja ljubezen se počutijo tako: nekaj ni v redu z mano, če stvari ne gredo, kot bi morale. In oba se tako počutita: tedaj se raste, tedaj se središča odpirajo, tedaj se meje raztapljajo.
     
    In če mislite, da je drugi naredil napako, zapirate sebe in drugega. In drugi ravno tako misli, da ste vi naredili napako. In misli so nalezljive. Če mislite, da je drugi naredil napako - čeprav tega niste rekli, čeravno se morda smejite in kažete, da ne mislite, da drugi nima prav, je drugi razumel... Skozi vaše oči, geste, obraz, tudi če ste igralec, dober igralec in lahko nastavite perfektne maske na obraz, boste podzavestno pošiljali signale: Ti si naredil napako. In ko rečete, da je nekdo drug naredil napako, drugi začenja čutiti, da ste vi naredili napako.
    Na tej steni se uničuje odnos in ljudje se zaprejo. Če rečete, da je nekdo naredil napako, se on začne braniti in tedaj nastane zapiranje.
     
    Zapomnite si za vedno: v ljubezni ste vedno vi tisti, ki dela napake. In tedaj se bojo odprle nove možnosti in drugi bodo enako občutili. Mi razumemo občutke v drugih. Ko so ljubimci blizu, misli trenutno skačejo z enega na drugega. Četudi molčijo, oni govorijo. Jezik je za tiste, ki ne ljubijo, za ljubimce je tišina zadostna. Brez vseh besed, oni govorijo.
     
    Če razumete ljubezen kot sadano, kot notranjo disciplino, potem ne govorite, da drugi delajo napake. Samo poskusite odkriti, da ste nekje naredili napako in jo odvrzite. Težko bo, ker bo to proti egu, proti periferiji. Težko bo, ker vam bo uničilo ponos. Težko bo, ker ne bo vladanja in posesivnosti. Lahko ste močnejši skozi posedovanje nekoga. To vam bo uničilo ego - zato bo težko.
    Toda uničenje ega je bistvo, je cilj. Odkoder že pridete bliže notranjemu svetu - skozi ljubezen, meditacijo, yogo, molitev - katero koli pot že uberete, cilj je vedno isti: uničenje ega.
    Skozi ljubezen se to zelo lahko naredi - in tako naravno! Ljubezen je naravna religija. Vse drugo bo daleč bolj nenaravno. Če ne morete zgraditi sebe skozi ljubezen, vam bo težko to storiti skozi kar koli drugega.
     
    In ne razmišljajte preveč o prejšnjih življenjih in ne mislite na prihodnost. Sedanjost je zadostna. Ne mislite, da vaš odnos izhaja iz preteklosti - on izhaja iz preteklosti, ampak ne mislite na to, ker boste stvari še bolj zakomplicirali. Poenostavite stvari.
    Odnos se nadaljuje - stvari iz prejšnjih življenj imajo svojo kontinuiteto. Tega dejstva ne zanikam, ampak ne utrujajte se z njim. In nadaljeval se bo v prihodnosti, ampak ne mislite na to. Sedanjost je že preveč za reševanje.
     
    Žvečite kolač in recite: "Ta kolač je zares dober". Ne mislite na preteklost in ne mislite na prihodnost - oni skrbijo zase.
     
    Nič ni zunaj kontinuitete. Bili ste v odnosu v preteklosti, ljubili ste, sovražili ste, ustvarjali ste prijateljstva in ne-prijateljstva. In to se nadaljuje, in ne glede na to, dali vi to veste ali ne veste, vedno je tu. Če pa začnete mozgati o tem, boste zamudili sedanji trenutek.
    Zato mislite kot da ni preteklosti in ni prihodnosti. Ta trenutek je vse, kar vam je dano. Obnašajte se, kot da je ta trenutek vse, kar vam je dano in odkrijte, kako lahko preobrazite svoje energije v fenomen ljubezni - ravno ta trenutek.
     
    Ljudje prihajajo in me sprašujejo, zanimajo jih njihova prejšnja življenja. Da, imeli so prejšnja življenja, ampak to je nepomembno. Zakaj ta preiskava? Kaj boste napravili s preteklostjo? Nič ne morete narediti sedaj. Preteklost je preteklost in se ne more spremeniti. Ne morete je spremeniti, ne morete je ujeti. Razlog je ta, da vam narava, v svoji modrosti, ne dopušča, da se spomnite prejšnjih življenj. Sicer bi zanesljivo ponoreli.
    Morda ste zaljubljeni v dekle. Če bi nenadoma postali zavestni, da je to dekle bila vaša mama v prejšnjem življenju, bi imeli občutek krivde in se ne bi mogli ljubiti z njo. Če se ne boste ljubili z njo, boste kljub temu imeli občutek krivde, zato ker ste zaljubljeni vanjo.
    Zato vam pravim, da narava v svoji modrosti nikoli ne dopušča, da se spominjamo prejšnjih življenj - vse dokler ne dosežemo nivoja, na katerem se nam nekaj takšnega dopusti; ko postanete toliko meditativni, da vas nič ne more zmotiti. Tedaj se odpirajo vrata in vsa pretekla življenja so pred vami.
    A to je automatski mehanizem. Včasih mehanizem ne deluje. V nekaterih primerih se otroci rodijo s spominom. Toda njihova življenja so uničena.
    Privedli so mi neko dekle pred nekaj leti. Spominjala se je svojih preteklih življenj. Takrat je imela samo 13 let, ampak če ste pogledali v oči, bi videli, da je stara 70 let - zato ker se je spominjala 70 let, dve pretekli življenji.
    Njeno telo je bilo staro 13 let, a um je bil star 70 let. Ni se mogla igrati z drugimi otroki. Kako naj se 70 let stara ženska igra z drugimi otroki?
    Govorila je in se obnašala kot stara ženska. In bila je obremenjena. Težave vseh teh let so bile v njenem umu.
    Tako jasno se je spominjala, da so lahko našli njene dve zadnje družine. Ena je bila v Asamu, druga v Madhja Pradešu. In ko je prišla v stik s svojima prejšnjima družinama, je nastal problem: kje naj živi sedaj?
    Rekel sem staršem: pustite dekle tri tedne z mano. Potrudil se bom in ji pomagal, da pozabi, ker bo sicer njeno življenje perverzija. Ona se ne more zaljubiti v nikogar - tako je stara! Vaša starost je povezana s spomini. Če je spomin razširjen na 70 let, potem izgledate kot da vam je 70 let.
    Izgledala je tako uničeno, njen obraz, njene poteze, vse izmučeno. Izgledala je tako stara v svojem središču - nemirna, nespokojna. Vse je zgledalo napačno.
    Toda starši so še kar uživali, ker so k njim prihajali ljudje, časopisi so pisali o tem. Uživali so v vsem. Niso hoteli poslušati pa sem jim rekel: dekle bo znorelo.
    Nikoli več je niso pripeljali k meni. Po sedmih letih so prišli sami - dekle je znorelo. Rekli so: "Naredite sedaj kaj". Rekel sem: "Sedaj se ne da nič več storiti. Sedaj ji lahko pomaga edinole smrt."
     
    Ne skušajte si zapomniti, ker vam bo težko nositi breme spomina. Celo v tem enem življenju delate takšno zmedo - mnogo zapomnjenih življenj, enostavno bi znoreli. Ne mislite na to. To je popolnoma nepomembno.
     
    To, kar delate je važno: bodite tukaj in zdaj; in delajte na sebi. Če lahko delate skozi odnos z drugim - čudovito. Če ne morete delati skozi odnos, delajte v samoti. To sta dve poti. Ljubezen pomeni delati na stezi medčloveških odnosov, a meditacija, delati v samoti. Ljubezen in meditacija - to sta dve poti. Občutite, kaj vam najbolj odgovarja. Zatem vložite vso svojo energijo v to in krenite po tej poti.
     
     
     
     
  13. kukica
    Za zdrav vid je še kako pomembna tudi prehrana.
     
    Dr. Inge Hofman pravi:
    Če imate možnost, posezite po katerem izmed 15 najpomembnejših živil za zdrave oči: agrumih, papriki, bezgu, borovnicah, črnemu grozdju, olju iz žitnih kalčkov, paradižniku, špinači, bučah, soji, polnozrnatih izdelkih, gobah, algah, peteršilju ali mastnih ribah.
     
    Velja tudi: Hrana naj bo čim manj obdelana in vzgojena čimbplj naravno.
  14. kukica
    Preprečuje pogoste prehlade, 'Congested Chest' in neozdravljive infekcije.
     
    Povečuje odpornost proti prehladu, kašlju in pljučnim infekcijam (tako da ustvarja višjo notranjo temeperaturo telesa). Čisti sluz, ki se je nakopičila v pljučih.
     
    Če se ob daljšem prakticiranju te mudre slabo počutiš, skrajšaj trajanje.
     
     
  15. kukica
    Za povečanje koncentracije in stimuljacijo srca
     
    Primite se s prsti ene roke za prste druge in ključavnico namestite pred sredino prsi. Desna dlan naj bo obrnjena k prism. To mudro uporabljamo za povečanje koncentracije in stimuljacijo srca.
     
     
  16. kukica
    Nevtraliziramo pozitivno žensko (levo) in negativno moško (desno) stran telesa
     
     
    Sklenite dlani. S tem nevtraliziramo pozitivno žensko (levo) in negativno moško (desno) stran telesa.
     
     
     
     
  17. kukica
    Usmeri seksualno energijo v potrebne kanale in deluje za uravnoteženje endokrinega sistema
     
    Sklenite dlani in prepletite prste. Ženske morajo imeti levi palec zgoraj (desni mezinec spodaj), moški obratno. Ta mudra usmeri seksualno energijo v potrebne kanale in deluje za uravnoteženje endokrinega sistema. Hrib Venere je debeli del dlani v bazi palca. V tej mudri združujemo negativne in pozitivne pole hriba Venere obeh rok.
     
     
     
     
×
×
  • Objavi novo...