Sanjala sem, da sva se s fantom skregala. Pravzaprav je šel stran od mene, ker je zvedel mojo 'temno skrivnost' in potem ni niti želel več govoriti z mano. Potem sva z njegovim prijateljem vzela prijateljeva otroka, ju oblekla v 'opremo za slikanje' in odpeljala proti kraju, kjer bosta lahko slikala. Vmes je bil na poti (gre za ulice mojega otroštva) pretep lokalnih psov. Slišati je bilo lajež, renčanje cviljenje. Ko smo prišli do tja je bilo iz spodnje strani videti le par psov, ki so si lizali male ranice. Po hribu navzgor, pa sem zagledala vse več psov, ki so si oblizovali ranice. Na tleh je sedel otrok, ki je božal psa. Nisem vedela ali je pes ranjen,potem pa sem videla, da pod jim leži mrtva lisica. Pes jo žre, je razložil otrok, a še vedno mi ni bilo jasno ali ta pes žre lisico ali je tudi on mrtev. Malo naprej pridemo do kraja, kjer otroci slikajo. Srečam mojega fanta s prijatelji. Pozdravim, a on le s hladnim glasom odzdravi in odide mino mene.