Pred nekaj urami smo se prvič v življenju pogovarjali o alkoholizmu in očetovih stiskah - jaz, sestra in oče. Čeprav si je želel pobegniti, tega ni storil zaradi sestre, ki ga je pred leti že 'odpisala', njegova skorajšnja smrt pa je v njej prebudila odpuščanje. Priznal je, da je v stiski. Da je že pred časom zdravnico prosil za napotnico za psihiatra. In da je problem v tem, ker lahko čakaš na vrsto tudi več let ali pa moraš plačati ogromne vsote denarja. In da predvsem 'zdravijo' s psihotropnimi substancami. In smo le prišli na debato, da obstaja več načinov pomoči in je treba le raziskovati. da se bo med vsem tem sigurno našlo tudi kaj, kar bi koristilo njemu. uspelo nama je dregniti v bolečo točko. jezil se je in oči so se mu orosile. Priznal je, da ne ve zakaj pije. In da ne ve točno zakaj bi rad nehal, vendar to želi. rekel je, da pač ni človek, ki bi trosil svoje probleme okoli sebe ... Skratka sliši se ne veliko, vendar tako daleč še nikdar prej nismo prišli. In želi si pomoči. To je super. res je, da ne zaupa kar vsakemu in ga skrbi, ker nima denarja. vendar, če v njem v resnici je želja (in čutim, da je) se bo že našel način in tudi denar, če bo potreben. Zato še enkrat prosim, če imate kakšne izkušnje ali informacije v zvezi s pomočjo alkoholikom, prosim pišite. Hvala tudi tistim, ki boste tole le prebrali. Tudi misel in pozornost pomaga.