uuuu zdj sm se spomnila,že ene tri dni sanjam velik skos,kakor da sm na misiji in budna podnev in ponoč.sanjala sm,da smo plezal po eni steni,zelo me je utrudila,zato nisem mogla leteti,kakor v sanjah vedno lahko.hotla sem se vdat,ni se mi več,dalo,ampak občutek krivde me je priganjal naj vztrajam,za svojo čast,zase.zato sem lepo po diplomatsko: mal sem se ustavla in si odpočila potem pa z novim zagonom naprej,čeprav utrujena,sem hotela čimprej priti na vrh,se spočiti in potem šele odleteti.mislim,da nisem mogla leteti ravno zaradi občutka krivde,da se na nek način vdajam. potem se ne spomnim,že ni bilo pomembno toliko,da bi se,je bil tole osrednji dogodek kakor da sem s tistim počitkom mal ustregla svoji lačni lenobi