moja prva ljubezen.in gre mimo mene,me ne pogleda, me ne pozdravi. drugič gre,me pogleda, se ustavi, se pogovarja, me občudujoče gleda. drugič gre spet mimo mene, kot, da me ni. 1. novembra smo stali na grobovih in počastili svoje prednike, ki so odšli v vesolje, on, ki je stal ob grobu svojih staršev pa me je gledal s tistimi očmi in s tistim pogledom, ki me še zdaj zbega. "Se spomniš?",mi govorijo. Ja spomnim se, ko sem se bala za tvoje življenje in nisem vedela,če si preživel brodolom,ti in sestra. Pijan kapitan, je kljub prepovedi zaradi nevihte,izplul trajekt poln turistov,ladja se je znašla v vrtincu,ta pa jo je začel vleči navzdol. začela se je panika, boj za preživetje. Bitko sta izgubila samo tvoja starša,ki sta čakala tebe,da se vrneš iz podpalubja, ker si odšel po kokakolo. Tvoja sestra se je rešila prva, ti si razbil okno,da si lahko prišel do zraka na površje, pri tem pa si popil še nekaj morske vode pomešane z nafto. Tvoja mama se je utopila, ker ni znala plavati, očeta je ranil jambor, ki je padel iz potapljajočega trajekta. Ker si z mano in mojo družino preživljal poletja votroštvu,te je moj oči naučil plavati,tudi to je razlog,da si preživel. Ko sta s sestro priplavala do obale, sta čakala le še starša. Tvoj oči je zbral toliko moči,da je s poškodovano glavo uspel priti do obale, v svojem objemu pa držal že mrtvo mamo. Potem je le še vprašal,če sta vredu in tudi sam izdihnil. V tem času sva se navezala en na drugega, jaz sem se vate zaljubila in zame si pomenil cel svet. Ker sem te tako očitno oboževala, dolgo nisem ugotovila, da ti je v užitek,da me mučiš in preizkušaš mojo predanost. Od tebe sem dobila dosti udarcev,poniževanj in še vedno mi jasno, zakaj? Jaz sem bila tista, ki te je leta tolažila in ti bila vedno na razpolago in zaradi tebe dolgo nisem zaupala in bila večkrat prevarana, ker nisem vedela kako naj se uprem. Iz mojega življenja si odšel kar naenkrat, jaz pa sem še dolgo sanjala o tebi. čustveno si me izžel in verjamem, da se tega sploh nisi zavedal. Hočem le,da skriješ za masko tiste poglede,ki mi res ne prinesejo čustvenega miru pa tudi polurno strmenje vame se mi zdi zelo nepotrebno. Jaz imam zdaj svoje življenje,ljubečega partnerja, ki mi nudi vse, kar si lahko ženska sploh želi. In ljubim ga, bolj kot vse na svetu. Ta post pišem zato, ker ti odpuščam, ker vem, da si ti bolj trpel, kot jaz, čeprav sem svojo bolečino bolj čutila od tvoje. V mojem srcu pa boš vedno imel posebno mesto. Hvala ti za izkušnjo.