Mana

ok, lohk zdej še po "zemelsko" povesta?

valča, štekam total...ko bi človek najraje svoje kufre nekje izgubil ja. se mi zdi, da imamo vsi na tem časovnem intervalu en kup neprijetnih filingov, kot da se znajdemo v vakumu in nimamo od kje več črpat in se hranit (no, vsaj pri meni je tako). hja, včeri imela čist lušno večerjico, pa potem drinkec in potem tistega čudnega frenda, k mi ni jasno kaj hoče od mene. ok, vsak dan me pokliče. potem se zmenva. in potem tam visim k polna luna. WTF. super za mojo samopodobo yey, prav paše tole mrcvarjenje. a največja fora: nimam pojma kaj hočem od njega...a sploh kej hočem? je pa sexy...a je to dost? se mi zdi, da se mi je šele pri 27letih začel svet vrteti okoli moških...nekoliko zakasnela pubrteta? včeri mi je frendica podarila noro dobro spalno haljo totalna sexika...lahko rudiju kaj odplešem in ga do onemoglosti zapeljujem...heheh rudi...zdej je odkril čare moje postelje, včeri zgrizu posteljnino in potem na mojem pouštru ležal k kralj na betajnovi...bemu...srce se mi trga, ko tole pišem, ampak: ta žival je tako neumna, da je isto, k bi mela plišasto igračko na baterije, sprogramirano na grizenje in uničevanje tuje lastnine sem še mal bolana, ampak je pa že občutno bolje

wow hudo mysti, taka strupena

Hvala za dobre želje, obema...in vsem ostalim, ki ste mi v zadnjih 2 letih na poseben način stali ob strani...z malo besed in veliko energije ,,,marsa, sem se total našla v komadu: izgleda ko da curiš, po podu se razmazuješ...in res je tko. ja, se sliši smešno, mpak mislim, da jaz, ti in vsi ostali vemo kako je v resnici in hvala bogu se temu včasih nasmejimo, nasmehnemo, ampak samo zato, ker res vemo kako je.

men se tut zdi, da ti črna najbolj paše mišelinka, ful maš dober podpis...sem šele zdej vidla

Mislim, da še v življenju nisem bila tako grdo bolana kot sedaj...Prvič se mi dogaja, da tudi misli ne morem nadzorovati, da mi itak vso energijo pobere telo in mi že sama pot do wcja predstavlja neopisno kalvarijo sem vidla, da ste pisali o joku...in sem se takoj spomnila na letošnje poletje, takrat ko me ni bilo na forumu in dejansko nihče izmed vas ne ve kaj in kako so se stvari razpletale. mislim, da se cel mesec vsak dan vsaj po uro in pol prejokala, bilo kje. frendica je rekla, da imam spet svoje happy hours, ko sem bruhnila v jok. ja, letos sem res veliko prejokala in popolnoma izgubila občutek, da bi bil jok nekaj intimnega. enostavno jokam kjerkoli in kadarkoli. in ne občutim več tistih priprav na jok...a štekate? po navadi, ko ti gre na jok, čutiš tak pritisk v glavi in v prsih te stiska in potem se vsi filingi kopičijo, dokler ne izbruhne...no, teh priprav ne čutim več...vse se zgodi v sekundi, dveh, kot da bi imela dobro prepucane ventile in se pipca brez težav odpre. poleti je bilo fino, zaradi sončnih očal...sem lahko dokaj neopazno curila...pozimi je malo težje, ampak mi je dejansko že popolnoma vseeno, če me kdo vidi. nekdo je sendvič, drugi si briše nos, tretji zeha in jaz jokam. kako se počutim glede tega? ne vem, sem izgubila občutek, da bi o tem lahko presojala, razsojala...sem sprejela in jokam, brez sramu, brez zadržkov, ker mi je hudo. in ja, samson, mislim, da ti je zelo težko pri srcu, ker ne jokaš...in mi je hudo zate...in upam, da boš uspel očistuiti svoj "JokalniKanal" tale moja bolezen...počutim se popolnoma gola in kot v nekakšni posodi v kateri odmeva že vsak moj vdih in izdih...mogoče je za kaj dobra, mogoče mi ponuja možnost, da naredim nekaj, kar bi morala že dolgo nazaj...mejbi me je izolirala v prostor v katerem je le ogledalo...in prej ali slej bom morala pogledati...v ogledalo. še tole: 1x tedensko že leto dni izvajam nočna dežurstva v nekem centru za odvisnike. V ponedeljek sem našla list, ki bi morda nekatere od vas zanimal. MOJE LETO 2007 1. Kako se je moje leto 2007 začelo in kako je potekalo (prelomnice)? 2. Kaj /kateri so moji dosežki? 3. Kaj je bilo zame pomembno in na kaj sem ponosen? 4. Kaj je zame največje osebno darilo v letu 2007? grem skuhat čaj.

Joj, tko grdo sem zbolela :xx!: vse me boli, v glavi imam pa filing, da se mi je mozek spremenil v skuto... izgleda, da bom odpovedala dolgopričakovano večerjo danes ma nej gre u kur****c vse skupi, prou res no! zdej se bom mogla nekak sestavt da si grem vsaj po limone v trgovino, pa čaj...bemule, vse mi je odveč, še dihat, k me vse žge po nosu in grlu:(

fajn, se vid da ste se lepo mel:)

kir maček...lol

ksenčiiiiiiii...drži se, super si...se ti še nikol nisem zahvalila za vse tvoje spodbudne besede, ko sem jih rabila: HVALA

GO GIRL GOOOO ..hehe slikice ja. Nič, jaz sem fullllllllll vesela, da je vikend. Zbudila sem se na meji slabega počutja, sem spet sanjala 100/h...bljak No, danes bom pa jaz malo bl praznično razpoložena. Najprej bom doma pospravla, potem bim šla pa v btc po okraske za jelko...samo jelka manjka, ker je ne morem domov zvleči, ker sem pač brez avta Bom že angažirala nekoga, da bo šel z mano po jelko! Pop bom šla pa na grob, je včeraj minilo leto kar je Mjev oče umrl. Nimam pojma kaj me čaka zvečer. Se mi baje obeta nek žur, samo ne vem če bom šla sama, sem mogoče mal preveč ranljiva zdejle za take stvari. Nič gremo pospravljat. Sončkeeeeeeeeee

kakšen založnik marsa? pujsita, mislim da si lahko srečna, ker imaš tako polno življenje...v smislu emocij oz doživljanju stvari *** nič, malo rabotkamo, še zdej ne vem kje bom za silvestrovo, pa mi je čist vseeno. zjutri sem med pranjem zob pomislila: aha, še jelko bo treba kupt, pa vse okraske, pa darila...mogoče bom dons kej od tega naredila. imam enga tipa ful v glavi...oz. 2, samo me ima en od njiju enako v glavi, drug je pa vprašanje, če se me sploh spomne..hahah...kaj jaz to pišem, dogaja kr neki...spet v glavi...malo manj izven glave:) joj no, imam 100misli kaj vse moram narediti in tako. sončkeeeeeeeeeee iz meglene ljubljane

Pujsita ful sem se vživela v tole tvoje pisanje...držim pesti zate Nosko, hvala za knjigo...in avtogram...brez zamere, ampak moja prva reakcija je bila: "ja zakwa hudiča mi je pa počečkano knjigo poslal!" he he...baba zmešana! So me pa na zadnji strani zbodli reklamni oglasi, ker če se ne motim si 1x čez nekoga prav pošteno žgal tukaj...no mogoče se stveri spreminjajo in obračajo. Jaz sem se včeri po 100letih smejala...danes me čaka še en naporen dan. Se bom okol 14 pobrala iz službe, doma pospravila in mal odmeditirala in se pripravila na pošteno osebno delo. To je to..Če ne bo, pa ne bo. Skrajni čas, da popucam neke stvari. Če me je strah? Itak, že od kar sem se zbudila me zvija...in mi je slabo...in sem popolnoma v sebi in brskam po sebi. Grozno mi je, ko se poskušam spomniti nekih filingov iz preteklosti, pa se mi takoj glava vklopi in ne pridem nikamor, ker si potem v sebi govorim: ZBERI SE ZBERI SE in itak, da pol nisem več zbrana. Je pa res, da učeri nisem jokala Sanjala sem...eh, spet...ampak tudi zjutraj nisem jokala...upam, da bo šlo tole samo še na vzgor. Ker to je to! Če bom uspela kaj narediti ok, drugače pa imam vse polhen kufer. Mrzlo je zunaj, bom še kadit nehala...ja sevedaaaaaaaaa...hehe Sončkeeeeeeeeee

MARSI NE DELA INTERNET

Vse kar čutim v zadnjem času je bolečina. V vseh svojih oblikah in v vsej njeni velikosti. Popolnoma sem izčrpana in ne vidim nobene pozitivne stvari...oz. ne vidim niti negativnih stvari...oslepela sem za vse okoli...lahko samo čutim in čutim, da boli, da me duši, čutim da mi je neznosno...vem, da mi je neznosno.. in se ne bojim več...kako naj se bojim, če mi je vseeno? in ja...res mi je vseeno, verjetno prvič v življenju...prvič v življenju sem postala miš, ki ne plava, ker ne more več. včasih sem bila uporna, nesramna, tečna, jezna, šokirana...pač karkoli že...pa se mi ne da več. počutim se kot 100tonski oklepnik...vlačim se počasi in okorno...in z neznansko muko. nekako ne upam več,,,,da bo bolje, da bo lepše, da bom lahko čutila lepe stvari. neznansko težko mi je.

todika, ful si lepa na tej ikonci

Marsa, iskreno sožalje...veliko razmišljam o Matijevem očetu, ki je lani ob takem čsu umrl. Mogoče je prav, da sneg pokrije ljudi,,,tko sem zdej pomislila, kot v kakšni pesmi. Včseri sem bila v mestu zvečer, je snežilo...ful je blo lepo. Potem sem šla na nek žur, ki ni preveč uspel, ampak sem se kar prepustila. Trenutno imam v lajfu eno osebo, ki sem si občutno všeč...jaz sem pa čist zgubljena Sploh ne vem kaj naj napišem o tem, ker sem si total nejasna, že sama pri sebi.

ker gledate v napačno smer:) odjokala danes svoje, potem sem mal peglala...mal fotke gledala, po kosilu grem pa v BTC pogledat. beden dan...fuj

NA-tur-AL

evo...upedenana u nulo...a ma danes pa res...bila samo za pol urce na nekem rd-ju, pa me je minilo in sem se privlekla dam. danes pač ni moj dan...jeba* ga!

Kako se mi nos fajn svet LOL:)

STRANGEEE

Od petka sem kratkolasa ,,,pa nism čist zihr, da mi je ušeč...itak preveč dela zjutri v kopalnici Marsa, jaz sem si ravno včeri nove škorne kupla in če niso vsaj malo špičasti, jih ne dam nase, pa če je konc sveta Zmačkana sem, da še sede komi ravnotežje lovim in mi je 100/h žal, da se nisem orenk zbruhala k sem domov prišla (bl po štirih, kot po dveh). Tale veseli december bo mene še pokopu...al bom pa alkoholik postala..s.am k je skos neki, pa tele štanti so vražje maslo, ker se kar ne morem upret! Lačna sem, pa me strah karkoli pojest A ni to grozn, k se zjutri zbudiš in si čist mal mn pijan kot si bil, ko si šel spat???...sam glava te mal bl boli WTF Drgač sem kar slabo in komaj čakam, da bo konc tega posranga leta. Ma da je bolš z novim letom! Drgač bom enga prebunkala al pa postala okolju resnično neprijazna! Nič, še mal bom delala, potem se bom pa kar domov opravila, ker sem zvečer spet zmenjena in bi vsaj 2 ure oddrnjohala popoldne.

madona, 100 let kar sem kaj v dnevnik napisala... imam nek total svojevrsten life zdej...ne vem, če mi je všeč...pa v tem trenutku ne gre drugače. sem preseljena v mini sobo, rudija imam hvala bogu pri sebi. dons zjutri je čist sam skoču na mojo postlo in sem od veselja kar skakaka po fletu fax počiva, preveč delam...itak da mam slabo vest še kar delam preko študenta in verjetno še nekaj časa bom. ne vem kako sm...nekako si ližem rane in furam dalje. hvala bogu za veseli december, se ga lahko vsaj z razlogom ubijam in obvezno preživljam večere zunaj. še kar singuliram in se počasi na to navajam, čeprav so mi večeri ubitačni. na tak ful hecem način se mi zdi, da odraščam in I DON'T LIKE IT! se mi zdi, da sem se dost vase potegnila, kar mi je popolnoma novo, ampak ni neprijetno. mal sm se pogojila ampak nimam nobene motivacije, da bi uvedla kakršnekoli shujševalne ukrepe...pač ni t prav tajming za to. posadila sem peško od kakija in res je pognal...yesssss...zdej sem čist navdušena nad mojim kakijem sončkeeeeeeeeeeee

Lahko sedaj objektivno gledam na situacijo? Grčijo sem preletela kot duh...Počutila sem se kot duh in na koncu se dejansko spremenila v nevidno bitje Pa sem se sedaj uspela utelesiti? Je moje stanje "jazsemduh" permanentno? Mogoče sem tako dolgo preigravala, da sem zaigrala samo sebe.. NE NE NE Sedaj ne bom pisala o "jazsemduh"-u, ampak o konkretnih situacijah... Konkretnih, kot je bilo še eno izmed mnogih mojih dokazovanj...