Izraz

To je to.

Jaz sem večino stvari, ki so me ovirale v življenju, razrešila z regresijo. Čisto tako pravo pri terapevtki ali pa kar sama doma. Itak pa je vsaka pot duha v preteklost, regresija. Ne vem, tako meni paše. Jaz pač moram priti v dogodek, center, sprožilec in tam razrešiti kar je za razrešiti. Tudi jaz sem kontaktirala na strani Newtona, ki je napisal zame osebno billiji Potovanje in Usoda duš. Za terapijo se ne moreš naročiti, kar tako oz. sploh ne. Ima pa 1 x letno Hipnoterpevstko šolo v Angliji in 1 x v Ameriki. Me kar mami. Bom videla čez čas, koliko.

Moje mnenje je da so Romi nomadi in naj to tudi ostanejo. Zakaj bi se neki zdaj silil, pa hoteli živeti kot mi. Ne resno. Ti ljudje so drugačni po obnašanju kot mi in oni z svojim obstojem ogrožajo mene. Nisem rasist, niti ne sovražim ljudi kar tako. Všeč mi je njihov način življenja, tisti osnovni. Vendar grem v hosto, v en kraj ki je meni zelo ljub ob vodi pri Želimljah, tako kot vedno sparkiram avto in se odpravim peš in ena mrcina pasja, krvoločna proti meni. Ena romka mi tam neki bevska, sploh ne vem kaj je hotla, kot da naj ne hodim po njihovi zemlji. Tam so se naselili z vso kramo in prikolicami vred. :xx!: Druga prilika: večkrat grem v ind. cono Grosuplje, službeno, tam so eni naši partnerji, tako kot nazadnje. Na zadnjem ovinku proti meni, ki sem v avtu, bogu hvala, prileti trop "cuckov", me obkrožijo z vseh strani, kot da bi se zmenili, največja dva spredaj, da nisem mogla nikamor, ker sem pasje ljub in jih nisem želela povoziti. Ob tem so seveda vsi"cuceki" pokazali sposobnosti svojih glasilk na max. Pogledam malo okoli in en Rom in Romka, se smejita ob robu ceste. Se raje ne prepustim moji domišljiji, zakaj so jih tako zdresirali. Ukrenila nista nič. Tretja prilika: mimo mojega lokala, se pelje mimo konvoj romov, unih pravih, s konji in vozovi, se ustavijo pri meni, jaz prijazna jim dam za pit, gredo na wc,....jaz zadovoljna, oni gredo, iščem denar v moji jakni, ga ni. So me opljačkali, ne vem kako niti kdaj, so pač spretni. Odoše 25.000,00, kar je bilo kar dosti takrat, no še sedaj je. Pa da ne omenjam tiste, ki me je "preklela". Pravilno se mi zdi, ok, imajo pravice, imajo pa tudi dolžnosti. In ko bodo izpolnjevali druge jim pripada tudi prvo. Tako kot moramo tudi mi. Za začetek naj se malo socializirajo. In če kdo prezira ostale ljudi, so to oni.

Oblekca. Ker ponavadi krila neki štrlijo okoli pasu, saj meni. Kokice ali bonboni v kinu?

Janko pojma nimam. Pirouska flaša?

Strah me je tega pri meni, da lahko do nekoga toliko čutim, potem pa pade tak mrak na oči, pa ne morem nič narediti za to. Tega. Tega nasprotja.

Joj, to je pa tako res. Pa grozno kaj takrat delaš, potem se pa še počutiš opeharjenega, da ti noben ne vrača, pa cvil, cvil, pa kev, kev. Dokler ne najdeš vzroka, zakaj to delaš. Seveda pa moraš najprej biti pripravljen si res priznati, da morda pa le nisi tako nesebično dober človek. Kar pa zna boleti. Pol je pa cool.

Prijetno uničena...bila na Metelkovi in mi je bilo super. Sploh tam na Dark side, ne pri šmekerjih. Prezračevanja majo pa v k...... :xx!: Fuj ok naj folk vleče tisto travo, samo ena droga, ne vem kera, fuj, ma tak oster vonj..fuj. Drgač pa musika pa the best.

Afro Celt Sound System= My secret bliss.

čeprav ni tako hud kot izgleda...

Jaz sem bila v petek na grobu očeta, ker bi imel okroglo obletnico rojstva, če bi bil še živ. Jutri pa ne grem recimo. Bom šla pa na grobove prijateljev, tam malo podebatiram z njimi, izognem se gužvi. Grem zjutraj ali zvečer. Kakega posebnega mnenja za ali proti Dan mrtvih pa nimam. Sem samo vesela, da so tisti časi mimo, ko sem bila otrok in sem morala po sili razmer "oblaziti" vse grobove, bližnjih in daljnih sorodnikov, sosedov...., ki jih še poznala nisem in sem ta praznik res čutila kot prisilo.

Joj to si pa tok lušten pa odkrito napisala. Samo tole ni za v to temo. Sam se mi je porodilo. Velikokrat mi gredo ljudje na živce, k težijo, mislijo da so vse kar je, se tega zavedajo, pa ne kažejo nobenih znakov, da bi to radi pri sebi spremenili, pa so to recimo ljudje ki delajo na sebi. To mi gre full na živce. Ker to imam tudi jaz in mi gre full na živce da imam, pa z nobeno "tehniko" na tem svetu mi še ni ratalo, tega spremeniti. Samo sprejeti ta del mene, mi je pa težko, ker sem v določenih situacijah, zelo težka. In se mi malo svita, da je to tudi cool lahko, malo priznam. Hvala, sem bila kar malo presenečena, nad tvojim komentarjem. Prijetno seveda. Sedaj se mi dogaja, da mi ljudje govorijo, prav to kar si mi tudi ti. Da veliko vem, pa ne vem ali je to cool ali ne. Ker oklevam med tem, da bi se upirala in bi rada povedala svetu, da to ni suho znanje ampak izkušnje. Prepričevanje sama sebe? Ja.

Podpisala, pa poslala naprej vsem mojim frendom.

Potem veš, da ni glih prav prijetno.

S tem se čisto strinjam, če izhajamo iz tega da je vse dobro, ker vse za nekaj je dobro. Diplomatsko si se pa izognil bistvu. Osebnemu odgovoru.

Obsojanje moj križ in težava. Imela sem občutek, da če sem nekoga videla realno, tak kot je, da sem ga obsodila in sem potem zaradi tega obsojala sebe. Pa ne malo, žrla sem se zaradi tega. Jaz pa sem en kiksl, čisto vsak "drekec" si naložim na glavo.

Ja no, če si odkrit, življenje je včasih krizno. Če pa tebi nikoli ni bilo, pa super. Če pa realno pogledaš, se probaš postaviti v čevlje nekoga drugega, ki je v drugačni situaciji, pa ne moreš zanikati. Drugega pa sploh ne bom komentirala, moje stališče kar se tega tiče, je lepo opisano. Ja nikoli ne počivaš od sebe, ker vedno si, kjerkoli že. Samo da tam še bolj vidiš, če si ga kaj lomil.

Ja to je res opasna kombinacija. Se te kar predstavljam. Moj mars v biku je tudi neki tacga. Jao.

Nič samo to,

Kaj pa ti praviš o sebi v zvezi z bivolom?

Ja to že, da mu ni do filozofije, ko razmišlja o samomoru, ker takrat pač razmišlja o samomoru ampak bi moral pomisliti še na druge poti, ki jih je mnogo, ne samo ta. Človek je celovito, super bitje in možgani so krasna stvar, če jih znaš uporabljat.In sploh ni težko, pomisliti še na kaj drugega kot boleče samo zdi se da je. Name one. Pokaži, kam tačko moliš. Morda ti dam prav, bom vidla.

Ja saj to. Ko imam neko načelo, način, prepričanje, ko ga osvojim ga ne pustim nikomur da ga, me ruši. Ti deli po svoje, jaz pa po svoje. In čeprav se tvoje zdi morda bolje, kot moje bom to preverila, na tak ali drugačen način. In do takrat ti ne dam prav. Jah tko je. Je pa res, da sem včasih bila ko cucek, nisem sploh vedla, kaj sem jaz pa kaj nisem. Ampak tudi takrat sem bila trmasta ko bivol. Na drugačen način. Sedaj sem pa taka.

Lotal, jaz te štekam in sem mnenja, da samomor ni rešitev. Vem, da je včasih težko ko pes, nositi breme, ki imamo naloženo. In takrat ne smeš obupati. Vedeti moraš, da je sigurno kje v tvoji bližini človek, ki ti je pripravljen prisluhniti. Sigurno je, samo morda ga ti ne vididš. Ponavadi prav ljudje, ki veliko drugim pomagajo, nosijo preveč breme, mislijo, da jih morajo in sebi ne dovolijo, da se izpovejo, svoje bolečine. Kolegica je pred kratkim naredila samomor. Bila je bojevnik, vsem je pomagala. Ona pa ni nikoli govorila svojih problem drugim. Vedno je bilo vse ok, vse je pozitivno gledala. Kakor. Zgodila se je ena situacija, ki ji je bila kaplja čez rob in se je zlomila. Se je šla obesit. Pustila dve punčki, moža,...Na istem ovinku, je padla. Dovolila je da negativnost zmagala. Potem sem ji pomagala, da je sploh šla tja kamor mora, ker v takih situacijah, takoj vidiš, da si ga polomil kot duša. Izguba telesa, možnosti, vendar ni kazni... Lekcija? Obrni se na nekoga, govori o svojih občutkih, zgrabi nekoga in se mu izjadi. Ne kompliciraj preveč in bodi pozitivna. Tudi v sranju. Razumeš? Jaz te razumem, samo nikakor ne smeš vržti puške v koruzu, nikakor. Morda ne boš imela v naslednji reinkarnaciji sreče in ne boš dobila takega teleščka kot ga imaš sedaj. Se rada hecam na ta način, morda je malo morbidno, samo se mi zdi resnično smešno.

Bivoli ja. Včasih znamo biti težki, ker težko popustimo in se držimo načel. Drugače pa smo to osbe, na katere se lahko zanesejo vsi, ki rabijo podporo. Včasih se še sama sebi čudim, kako znam biti nepopustljiva, grem ko traktor v enih stvareh. Pa ne da črtam druge, samo ne pustim, da mi kdo nekaj "trobezlja" v tri dni. Nič me ne ustavi, kar je super. Imam pa za podznak Mačko, da me malo omili. Kako pa ostali Bivolčki vidite sebe?