Izraz

Google. Bolje preveč ali bolj premalo v ljubezni?

Medved...pa da bi bila zima.

Takoj zjutraj je prišlo do enega orengi osvežilnega prepirčka z mojim "šefkotom" , izgleda da sem že z mislijo sprožila, ni šlo drugače, potem pa je bilo cool, delovno.

Jaz tudi planiram, večino stvari. In me malokatera stvar lahko preseneti, negativno predvsem. Včasih sem bila pa go with flow in največkrat sem si življenje zelo zakomplicirala na ta način. Planiram si kaj bom počela, cca kdaj bom počela, kam bom šla, kaj bom kupila v trgovini, ...vse. V službi, če ne bi planirala bi me itak povozil. Moje geslo je: pol dela ja planiranje. In se obnese in tudi moji frendi so zaradi tega na bolje, ker jih je kar nekaj še takih go with flow, pa jaz primem stvari v roke, pa je cool, za vse. Ja sedaj sem že ratala tipična Devica, včasih sem bila pa katastrofa.

Kaj luna v Sco je danes? Spet se bom mogla bremzat k pri norcih. Please naj ne vstopam v konfliktne situacije, please!! Itak pa imam full dela, tako da najbolje da se not zakopljem.

Črno. Vročina ali tole danes?

My favorit v kitajski. Jedla sem pa pire krompir pa špinačo. Dopoldne pa en višnjev zavitek, bljah, kislica. Prvič, zadnjič in nikoli več.

Ja, moraš predelati gnoj, ki se je nabral. Samo dokler ga ujčkaš, drezaš vanjga mu daješ moč, če češ ali pa ne. Ostaja pa še vedno gnoj, vendar boli. Sprejeti, odpustiti je zdravilo. Takrat je šele potegnjena voda in čisto. In če še nisi opazil, kar pa verjetno če malo pomisliš si, dokler nekaj gledaš kot problem, nek gnoj, ga avtomatsko negativno sprejemaš, tlačiš, ta del pa vztrajno sili ven. On hoče biti tudi sprejet in potem izpade kot moteč gnoj. Ko ga sprejmeš ne teži več, niti nima potrebe smrdeti, ker je zadovoljen, da si ga sprejel.

Meni se kar doskrat še zgrnejo temni oblaki in se mi zdi, da ni izhoda. Negativne misli, občutki, preteklost me prav prevzamejo, za znoret. Ampak, ko vse kar se ti znotraj dogaja, svojo "negativno" plat sprejmem, je cool. Izgine vso sranje, se umiriš, zaveš da je tudi to del tebe, da sploh ni potrebno to predrugačiti, ampak samo sprejeti, nastane mir. Ta preprosti recept, mi je povedala ženska, kateri sem še sedaj hvaležna. In ne moreš verjeti kako enostavno je in kako deluje. No, saj duhovnost nas to vedno uči, da sprejmi vse, da je vse cool, samo na določenih področjih se nam pa to zdi še vedno nesprejemljivo, sploh kar se naše osebnosti tiče. Tam se radi zataknemo, radi bi izpulili temne dele naše osebnosti in prav tu se še najbolj pokaže, da ko se z nečim boriš, se ti trikratno vrne in prideš v stanje, ko ti je za znoret. Sedaj si rečem, ja imam jezo pa kaj, tudi to sem jaz. Imam tendenco negativnega razmišljanja, pa kaj tudi to sem jaz,....ma je full cool.

Kremenatelc, pečen krompir in motovilc z popivnano maščobo.

Danes??? Grrrrrrrr. Že trikrat sem jo sfalila.

Držim pesti da ga najdeš.

Hojla, a kdo ve kdaj je mavrična sobota, danes ali naslednjo soboto?

Zmenjenu Ja na njih pa tudi definitivno grem!! Super, da pridejo k nam!! AC/DC so napovedali turnejo za letos. Ne ve se še kje, niti kdaj, predrezervacije že pobirajo. Itak, da že stojim v vrsti. To so pa zame legende, pa če tudi mi ušesa potrga, grem!!

7.700,00 zaenkrat, saj to je kar nekaj denarja ne, to šele sedaj vidim, ampak kaj češ.

Ja tale mozaik, en košček manjka, pa taka štala. Ma ga bom, če ne zlepa pa zgrda. Thanks.

Jaz grem na Simple Minds, karte so že na poti. Komaj čakam, meni so fuul cool. Gre še kdo??

Ja stvari so se spet malo zakomplicirale, mami je totalno zatraumirala, ampak bo tudi odtraumirala, druge ni. Čeprav se naju sedaj izogiba kot hudič križa, nekaj mi jih je že napela, samo se ne pustim zmotit, prizadet. Vem da je to njen način. Ko bo pripravljena, da spusti sem ob njej. Se skoz ob njej motam, ko maček okoli vrele kaše. Jo štekam. Drugače je pa krasno vreme zunaj. Dohodnino odnesem na Durs, nekaj pojem, potem pa gasa v hosto.

Najprej hvala za podporo tebi Cashy, znova si me spomnil da bom zmogla. In tebi Tinal, za ramo, ki je sedaj še nisem uporabila, morda jo pa kdaj bom. Stvari so se razvile v to smer, da sem prišla do roba in sem naredila to kar bi morala že zdavnaj. Odločno sem našo kpl familijo zbobnala skupaj in šla na odprte karte. Povedala sem kar sem imela, oni so povedali kar so imeli. Videli so tudi mojo bolečino in stvari so šle tako kot je edino pravilno. Komunikacija. Zdelo se je težko, pa vendar ni tako hudo bilo. Sem srečna, ker sem prvič videla, da me ima brat rad, da me šteka in spoštuje, samo on ima svoje rane, svoj način. Sedaj se počutim, kot mali otrok, ki ga pestvata v vatki in brat in mami. Končno, zasluženo. Sedaj bo lahko ta del mene dozorel. Čutim, da se bodo sedaj stvari spremenile, lahko bom odpustila tudi njemu in sebe osvobodila. Rana se celi. Razumem vse, vem vse kar sem rabila. Okolje je urejeno, naredila sem plan, kje bo sedaj kdo živel v naši hiši, tako da bo za vse cool in so ga sprejeli. Srečna sem in tudi vesela zaradi sebe, da vse moje vrednote niso bile napačne. Resnica je edino osvobajajoče dejanje in res je tako. Treba se je bilo samo zavedati, da smo ranjeni vsi udeleženi in brez grobosti v debati, brez obsojanja in je cool. Tudi pri nas bo posijalo sonce, malo že sije. Če prej nismo bili družina, bomo pa sedaj. Eden pač mora začeti in ta sem ponavadi jaz in sem na to zelo ponosna. Ego.

Danes pa dajem sem vse moje zblojene občutke in prizadetost in bolečino in jezo in bes in nemoč, ki se mi poraja ob mojem življenju. Rada bi naredila premik naprej pa ne morem, nekaj me vedno vrže nazaj. Skoz je še kaj za predelat. Boli me, boli me ko pes, za znoret jezna sem spet občutki odrinjenosti pritiskajo. Brat je imel do mene vedno zaničevalen odnos, slabšalen, da sem bluzič, da sem brez karakterja, da sem neodgovorna,.....verjetno se sploh ni zavedal kaj mi dela s tem, ko sem rabila podporo se me je kao odpovedal ko brat. Boli ko pes. Sedaj imava kao uredu odnose zanjega.Govori o sebi nič, noče slišati o meni nič. Ima neke "skrivnosti", ki jih jaz vem in je zaradi strahu, da bi njegova to zvedela napeljal stvari tako, da me ona prav tako ne mara, zato da se ne bi preveč pogovarjali. To je bilo lani. Ne zaveda se, da tega jaz ne bi nikoli naredila, saj mi je brat. Ne bom pa dovolila da igram njegovo igro, ker jaz nisem tak človek kot on, da se stvari rešijo tako da jih pometemo pod preprogo. Vendar sem skoz prisiljena v to, zaradi strahu, kaj bom potem počela če ne bom več tu delala. Navadila sem se na en denar in ne vem, kako naprej. Šolo imam pač poklicno, tehnično dokončujem,... Kakorkoli izbilo mi je dno to da se drug teden poroči, vidiva se vsak dan, omenil mi ni nič, tudi povabil ne, ničččččččččččččččččččččččččččč!!!! Njegova je klicala mojo mami danes, da bo ona njegova priča na poroki, ki bo v sredo na gradu. Da bo preprosta poroka. JAZ NJEGOVA SESTRA NISEM VREDNA TEGA PODATKA, SEM GA VPRAŠALA POTEM JAZ KAJ BO DOGAJALO, JE REKEL SAMO NIČ POSEBNEGA IN TO JE TO. Jezna, besna, surlasta, kaj rabim jaz v tem življenju, da me premakne naprej. Drži me da bi prekinila vse stike z njim. Jaz sem bila tista, ki sem še kar rinla v njega, on me ni nikoli sprejemal, verjetno zaradi krivde ki jo nosi. Jaz pa nočem več pritiskati na njegovo krivdo, hočem se umakniti, hočem stran, stran od tuki, stran iz te hiše, stran. Stran. Čutim, da ne bom našla mira tu v tej hiši. Vse se mi zgrinja na glavo. Sesuva. Mami se trudi po najboljših močeh, to vem to vidim. Hoče mi dobro, samo jaz ne morem naprej. Ne tukaj, ne v tem okolju, ne v okolju laži, prikrivanja, mask. Vse mi gre k vragu. Tipa nimam, tudi ne vem če je kje tak da me bo samo preprosto štekal poleg vsega, da me ne bo zajebaval v mozeg, da ne bo pokvarjen. A še nimam dost. Probam biti pozitivna, češ imam dobro službo, imam stanovanje, avto,...vendar jaz ne čutim ob tem zadovoljstva glede na okoliščine, občutim samo strah, kaj bi bilo če tega ne bi imela. Ja probam se sprijazniti s tem, da sem bila žrtev in da bom pač to vedno bila, vendar se ne morem.V meni je sila ki bi požgala vse kar je, to je pa tudi vse. Počutim se ogoljufano za življenje. Ogoljufano. Toliko enih obljub, pa vendar vse prazne. Gradim svojo osebnost, delam na sebi, odpuščam. Zaman. Zaman je vse. Vse je zaman. ko gledam okoli ljudje živjo življenje, ga znajo. Jaz ga ne znam. Ne znam, kot izgleda. Niti nimam čustvene podpore. In zakaj mi je bil podarjen ta čudež življenja? Vem , nekomu se zdi to moje življenje super, navzven,mene razjeda, razjeda. Sem prazna v bistvu, ne prazna samo trpljenje je v sredini mene. Izhoda ne vidim. Lahko me reši samo čudež, nič drugega. Čudež življena, tega ne razumem. Vidim, da so drugi zadovloljni, mene očitno ta sreča ne bo doletela. Bedno. In moja škorpijonska narava samo sešteva, sešteva, sešteva,....

Najlepša hvala za odgovor. Se pravi, da je neugodno zame za premike. Kar se pa "usedi" in premisli tiče pa kar drži. To mi je najtežje. Hvala in ciao!!

Ja to mi je frend reku, da lahko diske obrabim. In da to pa zna biti...! Sem se danes raje sparkirala. Ruži že zelo. Marsa, sem se spomnila nekoga, ki je expert za to pa ne ožuli preveč. Jutri ga peljem kar do Sinterja, pa še blizu mi je!! Drugače pa hvala za ponudbo in bi bila vesela, da mi pošlješ še vseeno njegovo cifro, če se da, ker morda mi pa še kaj prav pride.

Moj tempo je tudi nekaj takega. Jaz mislim, da je kar zadostno. Bistvo je da tečeš tako, da se dobro počutiš. Seveda, se bodo nekateri na ta tempo smejali, vendar tako je. Jaz ne tečem, zato da bi bila hitra v teku, vendar za boljše počutje in kondicijo.

Dobro jutro!! Cel mesec sem mojo malo not držala ker se pari. Včasih mi je ušla, danes tudi in je že akcija. Mladi bojo, sigurno. To bo zame prvič, upam da jih bom lahko vse oddala. Pa da jih ne bo velik. Bodo pa čistokrvni črnuhli z zelenimi očmi, ata je tudi tak!! No vsaj to! Jaz sem pa kar malo polomljena danes, še vseglih. Včeri sem si kopel naredila ob 11 zvečer, sem skor not zaspala, pa kpl generalko. Danes grem pa nekam na izlet, še ne vem kam, ponavadi kar pičim, pa se usput spomnem. Na mojem avtu bo pa treba sprednje bremze zamenjat, že močno ružjo. Mi ni to nič všeč. Ne vem kam naj ga peljem, verjetno kar k našemu mehankarju, čeprav zna kar orenk upalit pa včasih se mi zdi da je malo šlampast. Upam, da sedaj ne bo.