pjotra

ojla, leOna4u! hvala enako. vesela sem, da se lahko pogovarjam o takšnih stvareh. tako si pomagam urejati svoje misli in spoznavati mišljenja drugih... nočko in sladke sanje pjotra

nisem trdila, da je kaj narobe z egom. seveda ga imamo z razlogom. vendar moramo znat z njim živet, in ne pustiti, da bi nam zavladal... na drugo pa se mi več ne da odgovarjat. zdaj me kliče postelja, nočko in sladke sanje, pjotra

hmmm v spanju se zdravijo tvoja čustva, bi menila jaz. dobro je tudi, da se o tem lahko pogovarjaš. kakšni so tvoji odnosi z mamo očetom, bratom ali sestro? zaupaj se vsaj enemu - upam, da te razumejo. pogovarjaj se čim več... jaz sem se enkrat znašla v podobnem položaju....bila sem starejša od tebe. hodila sem že v službo, zraven študirala. ker nisem več mogla delat, niti študirat, niti ven s prijatelji, sem se znašla pri zdravniku, in me je dal na bolniško.... potem se je nadaljevalo vse od psihiatra in antidepresivov. pa je bila grenka izkušnja. po dveh mesecih bolniške in treh - štirih mesecih antidepresivov, sem se nenormalno zredila in se redim še zdaj (to je bilo pred cca 1 letom) :-( ampak kar mi je najbolj pomagalo: veliko sem delala na sebi, se pogovarjala z mamo (ki je naravnost čudovita) in pogovarjala sem z angeli. imam krog prijateljev, ki so zelo napredovali na duhovni poti in si pomagala s pogovori pri njih. včasih sem šla na shiatsu terapijo (izvajala jo je moja prijateljica), občasno k bioenergetiku, pri katerem se zdravi moja mama. pogovarjala sem se z angeli in jih prosila, naj mi pomagajo iz te godlje. prav tako sem si močno želela menjati službo, saj je glavnina "krivde" za depresijo izvirala prav od tam. in izvlekla sem se. z novim zavedanjem, da je vse mogoče, če si resnično želiš. v kratkem času sem menjala službo in okolje - naredila sem drastično spremembo. ne morem trditi, da imam dobro službo. imam pa zavedanje, da nisem sama in seveda, da sem ob pravem času točno tam kjer moram biti. saj se iz vsake situacije nekaj učim... dobro je, da si se takoj obrnila na pomoč. lahko, da je to le prehodnega značaja in bo kmalu mimo. vsak dan pa res ne moreš biti nasmejana in voljna do vseh mogočih aktivnosti, ane? . v takšnem primeru si lahko brez skrbi pomagaš z zeliščnimi "antidepresivi", kot sta deprim ali persen. dobiš jih v lekarni. so čisto naravni in ne povzročajo zasvojenosti. seveda se poprej lahko posvetuješ z lekarnarjem. jaz sem se pogovarjala z angeli preko angelskih kart od doreen virtue, še danes jih rada uporabljam. morda bi prebrala kakšno knjigo? jaz sem prebrala Potovanje duš, ki opisuje, kaj naj bi se dogajalo z nami po fizični smrti. Ne morem trditi, da je to resnica, ampak meni je zelo blizu in tako lažje opravljam lekcije in naloge, ki sem si jih, po prebranem v tej knjigi, zadala sama že pred rojstvom. pojdi na sprehod v naravo in opazuj kako je lepa. takoj boš boljše volje. skozi takšno meditacijo (kar sprehod v naravi gotovo je) boš morda v sebi spoznala odgovore, ki jih potiskaš navzdol in morda rešila marsikatero težavo. Pogovarjaj se z živalmi, z rastlinami - če ne moreš na glas, pa v mislih. prepričana sem, da se boš počutila bolje. življenje je lepo, zakaj ga ne bi tako tudi živela? kar se pa tiče tvojih čustev do osebe, ki ti čustva vrača...ne vem... mogoče sem na hitro dobila občutek, da se počutiš utesnjeno ravno zaradi tega. bodi prepričana, da če ljubiš, si ne lastiš in tako lahko ljubiš si lahko ljubljen, brez da bi bil utesnjen ali nesvoboden. če imaš občutek morda zaradi tega, bi billo seveda dobro, da se o tem pogovoriš s to "spcefično" osebo... no, upam, da sem ti lahko kako pomagala, in zavedaj se, da te popolnoma razumem. želim vse najlepše... z ljubeznijo pjotra

ojla, amis vem, da mas guzvo glede razlage sanj ampak, res bi rada še tvoje mnenje na te sanje o denarju. bile so taaako žive in zanimive, da še zdaj odmevajo v mojih mislih. bi se tudi ti strinjala s tem, kar je komentiral odium.p.? (da sem trenutno obremenjena s finančno platjo in da naj se spustim v zadevo, da naj bi se dobro končalo?) pa še morda to. dolgo časa sem sanjala, nekje 1x na mesec, da se moj bivši tip odloča med mano in neko drugo žensko. zdaj pa sem po dolgem času sanjala spet. ampak tokrat je bil sam(ski) in presenečen, da me vidi. in potem, kljub temu, da ni bilo nobenih konkretnih ljubezenskih scen, sva se znašla nekje v družbi in sva avtomatsko spadala skupaj. naj povem, da imam tega tipa v lepem spominu, vendar pa nisem več obremenjena z njim. vsaj zavestno ne. res pa je, da je to moški, s katerim sem preživela sicer krajšo vezo, ampak bila je najlepša in najbolj intenzivna z primerjavi z drugimi. on je bil pravzapav tisti, ki mi je z dejanji res pokazal kako me ima rad... upam, da si uživala na dopustu...hvala ti za razlago pjotra

hvala, se trudim in priznam, da se še vedno velikokrat spopadam z egom. ampak, ne pustim, da bi zmagal! pjotra

jaz sebi enako! pa tebi tud: marš v sobo, pa se učit!!! pjotra ps: pa veliko sreče

pozdravljena ne vem, zakaj bi se moralo opravičevat. tukaj lahko vsak pove svoje mnenje... torej, ne vem zakaj vas vse tako moti ljubezen? nihče pa ne vidi tega, kar non stop ponavljam. NE ODOBRAVAM IN NE OPRAVIČUJEM DEJANJ, KI JIH JE STORIL x!x x!x x!x prav tako ga ne bi pustila na prostosti, saj ga družba, ki nanj gleda le s sovraštvom, ne bi mogla pozdraviti z ljubeznijo in tako bi le ponovno moril.... poskušam povedati le to, da bi bilo pa dobro se potruditi in pogledati na stvar malo drugače. ja, seveda sem se spraševala kako bi odreagirala, če bi se to zgodilo mojim bljižnjim. in prišla sem do zaključka, da bi bilo hudo, ampak bi še vedno poskušala razumeti.... in če si res prebrala moje poste bi lahko razbrala, da se tudi soočam z obsojanjem. ampak biti na tej strani je strašno enostavno. jaz sem se potrudila in poskušala gledati na to z ljubeznijo. ne vem, če me lahko razumeš... pjotra

pjotra

jupiiii! amis je nazaj! uf, zdaj bom pa lahko spet dalje sanjala. pozdravček pjotra

se strinjam spet. ampak nisem prepričana, če vsi ti ljudje znajo pristopit na pravi način... včasih bi znal prej pomagati morda kakšen drug, "neprofesionalec", kot pa kakšen psihiater. ne vem. morda..... za tega duhovnika še sicer nisem slišala, če je uspešen, držim pesti, da bi bil še naprej pjotra

seveda, brez ega in materialnega sveta pač ne gre. zame dosežemo takšno stanje le, ko se vrnemo domov, k ali v vir, ki je vsem nam skupen... vprašanje je samo to, kako se v tem materialnem znajdemo tukaj in ta trenutek....... odium.p. seveda spoštujem tvojo pot in tvoje mišljenje, ki je v osnovi podobno mojemu, razlikuje se samo v niansah. na srečo. kaj bi pa bilo, če bi vsi imeli popolnoma enako mišljenje? in tudi jz se strinjam z leOna4u, da daješ super nasvete. samo včasih se rada pri kakšnem ustavim, ga poskušam bolje razumeti in podrobneje obdelati pri "pouku Življenja".... z ljubeznijo, pjotra

ok, te popolnoma razumem. ampak tudi okolica je v tem primeru krepko zatajila, kot je že obrazložil Porny, in če bi pravočasno odreagirali tudi na ta način, bi lahko marsikaj preprečili. če sta si ga Slovenija in Srbija potiskali sem in tja in ničesar ukrenili, potem sta ravno tako ti državi krivi za zadnji umor. In kdo je država? prebivalci. Tudi ti in jaz .... dejstvo pa je, da takšen človek, seveda poleg 4 zidov, potrebuje predvsem pomoč.....predvsem da dojame (ne samo sliši, ker mu to pač ves čas govorimo), da je to kar storil, bilo ZEEEEEELO NAROBE!!! z ljubeznijo, pjotra

zdaj ne vem ali nočeš ali ne moreš razumeti, kaj sem napisala: in SPLOH GA NE OPRAVIČUJEM!!! tudi sama se težko znajdem v tej situaciji.... morda bi bilo dobro, da si še enkrat prebereš moje razmišljanje....in normalno, da imaš pravico do svojega razmišljanja. jaz sem pač predstavila svoje in povedala, da se ne strinjam mnogimi od tukaj. in postavila vprašanje, če se kdo najde v podobni situaciji kot jaz.... pjotra

, leeon se strinjam s teboj! in s tem nobeden od naju ne odobrava njegovih nizkotnih dejanj.... včeraj sem se po telefonu pogovarjala z žensko, ki mi je zelo blizu. kakor vse ženske, je tudi ona besna nanj. bila je tako besna, da se je iz njenih ust vsul plaz vsega mogočega... pa tega nisem od nje vajena. prišlo je celo do tega, da bi mu privoščila pravo mučenje... pa je pravo pravcato miroljubno in nežno bitjece. potem je rekla: "vzela bi nož in bi mu po koščkih odrezala meso s telesa" in sem jo vprašala.: "res? si sposobna kaj takšnega naredit?" in ona še vedno vsa v besu trdi, da bi prav uživala v tem, ker je takšen prasec! in jaz čisto mirno nazaj: " predstavljaj si, da stojiš pred njim.... in imaš oster nož v roki.... si tik pred tem, da zarežež.... pogledaš ga še zadnjič v oči in mu rečeš, da je prasec in da si to zasluži.... " si še vedno prepričana, da bi lahko zarezala vanj??? po nekaj trenutkih tišine, mi odgovori: "NE." Seveda ne, v istem trenutku bi se spustila na njegov nivo, ne glede kašne razloge bi imela.... tudi njega je nekaj (seveda očem skritega in predvsem pshičnega izvora) pripeljalo do tega. je motena osebnost, ki pa vseeno prihaja iz istega vira, kot vse "nemotene" osebnosti. torej je enako božanski, kot je božanski vsak prebivalec naše preljube zemlje. Vendar ta človek nam je bil dan na našo pot v poduk.... je naš "učitelj": s skupnimi močmi se moramo boriti, da bi bilo čimveč ljudi intuitivnih, ljubečih, preprostih. kdovekaj se je temu človeku dogajalo v njegovem življenju, da je začel tako kruto moriti.... če bi ob sebi morda imel ljudi, ki bi mu pomagali na tej poti, bi morda njegov višji jaz bil dovolj glasen, da bi egotu preprečil, da bi storil ta kruta dejanja.... še enkrat: niti približno NE odobravam njegovih dejanj, niti jih ne poskušam opravičiti. Poskušam samo razumeti....kakorkoli že. Bolj kot pa naše obsojanje, potrebuje našo pomoč. Poskušajmo mu pošiljati čimveč ljubezni... se morda kdo najde v podobni situaciji? ga morda kdo želi še vedno razrezati na koščke? ali mu pa morda kdo želi pomagati s tem, da mu pošlje ljubezen in odpuščanje? saj s sovraštvom samo stopnjujete in na nek način njegova dejanja.... začaran krog, ane? in seveda priznam, da se tudi sama sučem v njem.... tudi sama si želim, da bi bilo to tako preprosto - da bi ga obsojala. ampak globoko v sebi vem, da s tem ne bi ničesar rešila. in tako se še naprej trudim.... z ljubeznijo, pjotra

brrrr bljek fuj :xx!: :xx!:

iii, hvala, sem vesela in enako in nič naj te ne plaši.... saj veš. to si si sam nastavil, poskušaj razbirati znake, ki si si jih nastavil za pomoč... morda pa si ravno ti meni ali jaz tebi prav ta znak - znak, da moraš zaupat, da si ravno v tem trenutku na pravem mestu...čeprav je to včasih težko, a ne? ma bi bilo dolgočasno, če ne bi bilo egota, ki bi ustvarjal občasne kaose z ljubeznijo pjotra

jaz pa si srčno želim dobre službe in življenja na primorskem.... ali se mi bo kmalu nasmehnila sreča in se mi uresniči dolgoletna želja? hvala, pjotra

ojla ok, zdaj pa da vidimo! v trenutni službi sem nesrečna (mislim, da nisem osamljen primer ). srce me vleče, da grem živet in delat na primorsko. ampak še bi morala nekaj časa trenirat italjianščino. trenutno se mi pa obeta služba v avstriji. hm. to je bolj za finančno premostitev - le za nekaj časa-dve, tri leta. kar me zanima je, kaj bi se lahko dogajalo. bom šla v avstrijo ali se mi čudežno nasmehne sreča in bom kmalu odšla na primorsko? ali bom sploh lahko uresničila svojo dooooolgoletno življensko željo in končno prišla, tja, kjer sta doma moje srce in duša? k morju? lepo lepo prosim če mi kdo kaj pove , pa hvala in lupčka pjotra

razumem in prav tako kot ti, tudi jaz spoštujem takšen način življenja. ampak to po mojem ni to, kar bi moralo človeštvo doseči. po eni strani so veliko bližje z enostjo in virom kot mi, po drugi strani, pa mislim, da vseeno niso dojeli bistva (čeprav moram priznat, da o njih vem le splošno znane stvari in se nikoli nisem poglabljala v njihovo življenje in se morda lahko tukaj motim). ampak, če gledam na splošno na življenje, mi je veliko bolj blizu miselnost budizma in srednje poti. ali pa prepletenost jinga in janga človek bi moral najti povezavo z virom v čisto vsakdanjem življenju, ali recimo v objemu družine, partnerja ali sam. zavzemati bi se moral za čim manjše obremenjevanje okolja, vendar pa žal tudi brez tega ne gre. pozimi moramo kuriti, če ne na elektriko ali nafto, pač z lesom. to onesnažuje. že samo če pomisliš, da ljudje dihamo, na nek način že onesnažujemo zrak....(vdih:izdih) in pravzaprav... navsezadnje si morajo tudi menihi čez zimo ogrevati prostore. in od kod pridobivajo toploto? no, ni važno od kod, vsekakor pa s tem onesnažujejo okolje. in zagotovo se tudi oni ukvarjajo s svojim egom. glede na to, da so se odločili za takšno življenje, so pač drastično zmanjšali dejavnike, ki bi lahko prebudili delovanje le-tega. prepričana pa sem, da če bi bilo na svetu veliko takšnih ljudi, kot so menihi, bi bilo vse preprosteje. in zagotovo si vsaj enkrat v življenju želim preživeti nekaj časa v enem od takšnih krajev, napolnjenim z mirom, tišino, ljubeznijo in preprostostjo. živeti pa tako ne bi želela. zunaj je preveč izzivov, ki jim moram biti kos, da bom duhovno zrasla. na svoj način. in prosim, ne pozabit na to, da s tem kar sem zdaj povedala, ne želim nikakor poniževat način poti, ki so si jo izbrali menihi. nasprotno - spoštujem jo... pa še nekaj: po mojem mnenju NI MOGOČE, da bi popolnoma izključili ali bili brez EGA. mislim, da smo tukaj ravno zato, da se naučimo z njim ravnati in da pravočasno spoznamo njegova dejanja in poiskušamo mi njega preusmeriti na pravo pot in pravočasno preprečiti, da nas sam zapelje v življenje brez vrednot.... in ega ne prinesemo s seboj. z njim se srečamo na zemlji. brala sem knjigo potovanje duš, ki mi je zelo blizu. in vse moje dosedanje ugotovitve in razmišljanja v tej smeri se več ali manj prepletajo s pripovedovanjem teh duš. pravzaprav sem podobno razmišljala že preden sem dobila to knjigo v roke. ko sem jo prebrala, sem se pravzaprav le spomnila... kaj meniš o tem? z ljubeznijo, pjotra

pravijo, da v tretje gre rado. se težko zaustavim, ko me prime, da bi kaj napisala. pa toliko različnih in dobrih pogledov je tukaj napisanih!!! ful se strinjam s tabo , highlander, ampak tepček ravno ne rabiš bit, da bi ob sebi imel svetlobno bitje .... čisto vsak je obdan z bitji luči, pomembno je le, da jih znaš zaznati... je pa res preprostost tista, ki ti daje pravi ključ do tega, da lahko to bitje zaznaš ob sebi. in vesela sem, da je vedno večje število tistih, ki to zmorejo in jim je v življenju resnična vrednota ljubezen, ki je ne kažejo samo skozi besede, ampak predvsem skozi dejanja... z ljubeznijo, pjotra

ojla!res... nočem se obešati na tvoje besede, ampak vseeno me zanima nekaj.... kakšno je popolnoma nematerialno življenje? nočem bit tečka ampak , prosim poskušaj me razumeti, da se velikokrat zaustavim pri kakšni besedi, ker si le-to lahko predstavljam čisto drugače kot ti. (primer: greva skupaj na sprehod in vidiva hišo. rečem jaz: "tale hiša je lepa." in rečeš ti: "res je lepa." ampak vsak to lepo hišo doživljava po svoje. in pravzaprav ne boš nikoli vedel kaj si jaz predstavljavam pod besedico lepa hiša, če ti ne bom poskušala podrobneje razložiti, kaj mi je na tej hiši všeč. in seveda obratno. pozdravček, pjotra

ojla, butl veš, včasih imam pred seboj takšno sliko: ego in višji jaz sta najboljša prijatelja. drug za drugega si želita najboljše. vendar je problem v tem, da se zelo malo pogovarjata. no, ego je tisti, ki naredi neko dejanje, brez da bi vprašal. seveda z upanjem, da naredi najboljše. ampak on pravzaprav ne ve, kaj je dobro in kaj ne. potem pa poskuša višji jaz, v kolikor je toliko močan, dopovedati egu, da pa vse kar naredi on, vseeno ni najboljše zanj in za oba. zato mu poskuša vse to na čimbolj ljubezniv način tudi dopovedati... v upanju, da tvoj ego posluša tvoj višji jaz in da je višji jaz čim bolj uspešen pri prepričevanju ega v tem kaj je dobro in kaj ne, ti želim lep pustni popoldan! pjotra

hmmm...ja, morda...morda pa tudi ne. kakor vzameš...morda pa je tudi v tem tvojem odgovoru tudi čutiti objem tvojega ega saj si takoj začel "braniti" s tem, kako si nam že povedal, naj se ne obešamo na tvoje besede... jaz sem se pridružila temu forumu, da se učim. učim se skozi vaše besede in skozi besede, ki jih zapišem sama.... na takšen način rastem in morda poskušam oblikovati misli in mojih občutij. ampak, zdaj me je ravno prešinilo... morda je pa edini "učitelj" prav naš ego. ki ga moramo znati razpoznati in ga obvladati in ga tudi upoštevati. duša vsakega človeka je čista. ali se bo pustila, da jo "umaže" ego ali ne, in na kakšen način bo to speljala je, mislim, da naš smisel bivanja v življenju. Nihče, ki trenutno biva (ali je bival ali pa to še bo) na tej Zemlji ne more biti "čist", tako kot je čist, ko se vrne k viru.... hi hi, sem spet zabluzila? upam, da zdaj razumeš, kaj sem hotela povedati... z ljubeznijo, pjotra

ojla! stvari so silno preproste. vendar ima človeštvo premalo razvit besedni zaklad, da bi lahko svoja občutja s temi nekaj besedami, ki jih ima na razpolago, tudi napisal ali povedal....velikokrat besede ne povedo tega, kar človek v resnici čuti....in tako se preprosta stvar z besedami kar hitro da "zakomplicirat" z ljubeznijo pjotra

kaj opisuješ sebe? leeon, me veseli... potem sem vseeno dovolj dobro predstavila svoje mišljenje. včasih je res težko napisat nekaj, kar čutiš... in tudi jaz zdaj bolje razumem tvoj pogled in mi je tudi všeč, da ne polagaš svojih izkušenj v roke nekoga, ki ti je pomagal.... z ljubeznijo pjotra