trans

Dones se mi pa nič ne da To je moja maska - lenoba. Ampak, ker pridejo kmalu eni na sestanek, si bom nataknil drugo masko za njo pa se bo skrivala maska Hm, kaj pa je za njo? Me prav zanima! xrosex

Občutki krivde in zamere nas vežejo kadar hočemo svojo pot. le pogumno po njih, z mečem ljubezni Nekateri ljubijo boj, nekateri se borijo za ljubezen, nekateri pa so ljubezen.

Tinka kok maš lepega slončka!!!

Nazadnje so ga videli pri Maximarketu, ko je kupoval tortice, osebno pa ga nisem poznal preveč dobro, saj ni nikoli veliko hodil v družbo, forum pa mu ni dišal. Menda je proti koncu izdal nekaj knjig, preden je zaradi mraza v svoji čumnati dokončno otrdel. Kdo mu je narekoval vsa sporočila. Je bil to resnično božji glas ali se je za masko pobožnosti skozenj izražala kakšna druga entiteta?

Znanje, ki se pridobi iz učenja se ne meri z inteligenčnim količnikom. Intieligenca ni lastnost, ki je pogojena z socialnim okoljem in naborom informacij, ki jih prejemamo iz njega. Ko so raziskovalci s posebnimi testi, ki niso bili pogojeni s pridobljenimi predznanji iz šole in okolja, uveljavljenimi lingvističnimi vzorci in komunikacijskimi sredstvi, merili inteligenčne količnike med različnimi skupinami ljudi po celem svetu so našli podobne intelektualne sposobnosti med vsemi neglede na raso, kulturo, religijo, tehnološko razvitost itd. Ineligenca je sposobnost sprejemanja in uporabe znanja še posebej na poti za doseganje nekega cilja. Tudi duhovni razvoj je cilj. In lahko rečemo, tako kot za vsak drug cilj, da se nekateri na poti duhovnega razvoja vedejo neintilegentno, drugi pa inteligentno. Inteligenca je zmožnost pravilne izbire. Modrost se le stežka loči od inteligence. To z lahkoto počnemo samo, če smatramo inteligenco samo kot mentalni proces. Je božanska inteligenca mentalni proces? Modrost je sposobnost ločevanja med tem kaj je resnično in kaj ne, minljivo in kaj trajno, uvid v stvar. Modrost je akumulacija vedenja pridobljenega predvsem z izkušnjami in notranjimi uvidi. Inteligenca in modrost sta tesno prepleteni. Neinteligentne izbire nas preko izkušnje delajo modrejše in modro izbiranje je hkrati tudi inteligentno, ker prinaša kvalitetnejši rezultat. Eno brez drugega ne obstaja in ločevanje na nivo razuma in srca ne ustvarja enosti temveč razdvojenost, tako v človeku samem, kot med ljudmi med seboj.

Dejan ne vem od kod ti misel, da ljudem ponujam karkoli brez truda. Pravim pa, da je trud zate vrednota. Zato so zate stvari, ki so narejene s trudom več vredne, ker to tako zelo povdarjaš, ali pa s tem opravičuješ svojo življensko stanje, če naprimer v življenju nisi razvil dovolj samozavedanja in moči, da bi našel početje, ki te radostno izpolnjuje in bi se v tisti smeri tudi izobraževal in profesionalno uveljavljal. Poznam nekaj ljudi (slikar, fotograf, podjetnik, predavatelj...), ki stvari, ki jih v življenju delajo počnejo zelo radi. In kadar počnejo kaj od tega v njihovem delu ni nobenega truda. Čeprav svoje delajo opravljajo dlje časa, vsak dan od jutra do večera, vmes skoraj ne jedo, medtem se odrečejo ustaljenemu družabnemu življenju in še marsičemu, pa so polni življenja in veselja do dela. In res ne vidim razloga zakaj bi morali ljudje, ki nekaj počnejo brez truda, celo radi in z veseljem, to početi zastonj? Imaš ti za to kakšno logično razlago? Moti te podjetništvo. Mi lahko poveš eno človekovo dejavnost, razen tistih, ki živijo od prosjačenja in proračunov, ki se temu lahko izogne? Predvidevam, da tudi ti nekje prejemaš dohodke. Jih ustvarjate drugače kot s podjetništvom, prosjačenjem ali proračunom? Ker ne prejemam proračunskih sredstev, prosjačenje pa prepuščam drugim mi ostane edinole podjetnišvo. Prosim za recept, če si odkril boljšo pot za preživetje. Vsaka tehnika je birgla je trditev s katero se zlahka strinjam. Res je tako, birgle pa so namenjene temu, da človek, ki ima poškodovano nogo lahko okreva in se ponovno samostojno postavi na lastno oporo. Torej, kaj je slabega z birglami? Če je nekdo čustveno poškodovan, zaradi česa takemu človeku očitaš, če potrebuje okrevanje? Če delaš ljudi odvisne od sebe je slabost tega ta, da si potem tudi sam odvisen od njih. Tega pa ne maram in zato je tvoja skrb, da ljudi delam odvisne čisto odveč. O tem kako ti veš kaj jaz vem, pa se sprašujem od kod ti uvid v moje znanje in prakso? Po drugi strani pa od kod ti avtoriteta, da presojaš in obsojaš? Vesel bom, če mi zaupaš to dvoje.

Tiana, zelo zanimivo temo imaš. To o čemer pišeš je iznad krivde. Krivda je iluzija preteklosti. Za to ste vsi brez nje in ti in tvoji starši. Dogajanje v vaši in še mnogo, mnogo drugih družinah so Družinski vzorci, ki se selijo iz roda v rod, podobno kot računalniški virusi iz računalnika na računalnik. So kot mini programčki, ki usmerjajo vedenje. Njihovi začetki lahko izvirajo izpred nekaj generacij prednikov. Zaradi stalne prisotnosti jih nihče ne jemlje kot motnjo, temveč postanejo del nezavednega vrednostnega sistema družine in velika možnost je, da se bi tudi ti tako kasneje vedla do svojih otrok, razen, če jih ne boš sistematično odpravila. Poznaš tisto, ko pravimo "jaz ne bom tak kot moja mama/oče" potem pa se en dan ozavestimo, da je nekaj, kar nas je tako zelo motilo, postalo del našega izražanja in vedenja in, da to sedaj počnemo sami? V teh vzorcih osebno ne vidim nobene uporabne vrednosti, nekateri pa, ki za svoj obstoj potrbujejo princip borbe jih s pridom uporabljajo za motivacijo, da se potem borijo še proti staršem ali se borijo za svojo osamosvojitev ali kakorkoli že. Odstranjevanje teh vzorcev je lahko zelo zabavno, predvsem pa ponavadi prinese olajšanje vsem članom družine.

Nekaj o čustvih: beseda emocija izvira iz latinščine in je sestavljena iz ex-iz in movere - gibati se. Ta beseda emocija natančno opisuje kaj se dogaja kadar človek občuti emocije - čustva, kot so jeza, strah, žalost, sovraštvo... Če definiramo mir kot nepretrgan konstanten pretok energije, ki teče skozi nas, lahko zaznamo motnje, ki zaradi raznih vzrokov lahko nastanejo v tem pretoku. Kot gramofonska plošča kjer bi ob praski začela preskakovati igla. In to imenujemo čustva. Notranji mir dosežemo enostavno tako, da te motnje odpravimo. S čem pa jih odpravimo? Predvsem je moje mnenje, da je proces dela na sebi podoben čiščenju vode, ki gre skozi večstopenjsko čistilno napravo. Najprej se na rešetkah ujamejo največji in najboljštrleči deli. Potem pridejo na vrsto mehanski delci, ki gredo skozi vedno manjša sita, na koncu pa stvari, kot so gnojila, strupi in težke kovine in jih je najtežje dobiti iz vode. Torej, vsak naj začne pri stvareh, ki ga pri sebi najbolj bodejo v oči in naj ne odneha, ko bo iz vode pobral največje veje. Delo na sebi se zanj šele pričenja... Emily, kok maš fajnga vijoličastega pajka!

T: Bog, kaj naj napišem tukaj, da bo za vse? B: Da je čas za kosilo že mimo. T: Ja in? B: Saj si rekel za vse. Mateja, se dela iz mene. Smrk.

Ebor hvala za komplimente, ti samo tiskaj Marsa, tebi pa tudi hvala za povabilo k objavam. Ko takole pišem na forumu me zanese in se ne morem ustaviti, potem pa res nastane toliko besedila, da ga je že za cel članek. Obema

Evo še ena stran brez EPP-ja: http://www.astrodreamadvisor.com/free_mayan_readings.html mal za zabavo, majevski koledar za staro in mlado. (zakonca Južnič v postelji)

O ribica, pomigaj, pomigaj za Lotti, pomigaj, da bosta Lotti in ata dovolj pomigala za otročička

Nekatere ideologije učijo, da je trpljenje oh in splof fino in potrebno in, da se iz njega lahko veliko naučimo. Nek angleški pesnik je dejal, da je stara duša nič drugega kot počasen učenec. In enako jaz dodajam za trpeče ljudi. Če enako življensko izkušnjo opazujemo pri različnih ljudeh na lestvici od ugodja do trpljenja, lahko vidimo, da nekateri lahko učenje in zaključek iz zadeve potegnejo že takrat, ko so še v stanju ugodja in gredo v novo življensko izkušnjo, nekaterim pa vse do stopnje trpljenja ni jasno kaj se naj naučijo in jih celo pokonča. Tak način razmišljanja kot je dejanov, zaradi katerega tukaj trobezla, da je samomučenje in trpinčenje najbolj učinkovita metoda do odrešitve, hkrati pa pravi "le kdo se želi sam porezati?" je paradoksalen. No pa vprašam, če se nekdo na faksu muči, da ga dokonča. Kateri pristop je boljši? A. Muči in muči se, uspelo ti bo, rezultat bo toliko slajši in na koncu te bo čakala milost zaradi katere bo ves trud pozabljen ali B. Težave z učenjem? Odpravimo omejujoča prepričanja, vzorce in blokade, ki uvirajo uspešno in učinkovito učenje. In učenje bo ena sama milost, zaradi katere truda sploh ne bo. Kateri pristop je torej boljši? Izberite sami imate svobodno voljo. Res je noben terapevt, šaman, ali kdorkoli drug ne bo naredil nič namesto vas. A to je zlorabljena fraza. Nihče namreč ne more jesti namesto vas, lahko pa vam prinese hrano, ko sami ne zmorete. Nihče ne more piti namesto vas, lahko pa vam poda vodo ki jo zajema, nihče ne more vdihniti planinskega zraka namesto vas, lahko pa vas popelje na vrh gore, ker že pozna pot. In tudi nihče ne more namesto vas razrešiti osebnih težav lahko vas pa na učinkovit in etičen način vodi preko procesa, ko to storite sami. Pa še nekaj, linearno dojemanje časa nima pri reševanju nezavednih vzorcev nobene vloge. Obstajajo preko časa in prostora in stalno sokreirajo našo realnost. Zato reklo "pustimo času čas mogoče" velja za trohnenje deske, pri "trohnenju" kakšne travme iz otroštva, ki je v nezavednem neke osebe in mogoče vpliva na odnose s partnerji v odraslem obdobju te osebe pa nima nobene veze. In odvračanje ljudi od odpravljanja takih stvari s terapevtom ali s samopomočjo, pa naj bo to reiki, meditacija, rezanje vezi, mambodžambo ali kar koli je neodgovorno dejanje.

Ob polni luni je enim vse cool, enim pa nič

Regresija je lahko različno razumljen pojem. Vsekakor je regresija potovanje z zavestjo po času nazaj. Tako je tudi potovanje z mislimi v včeraj neke vrsta regresije. Nekateri opravljajo regresijo, kot samostojno tehniko, ki se jo ljudje poslužujejo zaradi tega, da ozavestijo določene stvari, veliko pa čisto zaradi radovednosti potujejo v pretekla življenja. Ne bom presojal tega zadnjega, vendar je moje osebno mnenje, da so regresijska potovanja brez terapevtskega namena lahko vzrok za nastanek določenih motenj v vsakdanjem življenju. Naprimer, da nekdo spozna, da je bil pomemben kralj pred desetimi življenji, mu lahko zraste napuh in ima potem težave z delodajalcem, ker si je začel domišljati o sebi nekaj kar v resnici ni, vsaj ne v tem življenju. Kot zanimivost le to, da med vsemi stotinami regresijskih procesov, ki sem jih naredil kot terapevt in so bili namenjeni odpravljanju konkretnih težav iz vsakdanjega življenja tukaj in sedaj, nihče ni nikoli podoživljal vloge kralja, papeža, carja in podobno, temveč čisto povprečne kdaj celo marginalne usode ljudi od služkinj, duhovnikov, sužnjev, kmetov, meščanov, prostitutk, delavcev, mam in očetov, trgovcev itd... Ko pa se pogovarjam z ljudmi, ki so šli na regresijo zaradi radovednosti je večina med njimi kraljev, faraonov in podobne navlake. Mogoče naše nezavedno na ta način varuje naše psihično zdravje, saj bi se soočenje s kakšno resnično potisnjeno travmo lahko sprevrglo v vse kaj drugega kot zabavo. Dokler so regresije zabavne zgodbe o kraljih izpred desetih življenj je vse v redu. V primeru, ko pa ima oseba za seboj močno travmatično izkušnjo, ki jo je potlačila v nezavedno pa je soočenje s travmo brez usposobljenega terapevta lahko zelo neprijetno ali celo poslabša celotno stvar. Regresija sama po sebi ne rešuje skoraj nobenih težav. V terapevtskem smislu pa je pomembna tehnika, s katero klijenta pripeljemo v trenutek ali dogodek, kjer je nastal korenski vzrok težave. Znanje kako to na varen in ekološki način terapirati pa je že druga stvar. Nikoli ni bilo čisto jasno in menim, da tudi nihče nikoli ne bo mogel dokazati, kaj oseba v regresijskem procesu dejansko podoživlja. Ali so to dejanski spomini iz preteklih življenj, je to le stvar domišljije ali so to projekcije nezavednih stanj, ki se na tak način manifestirajo v klijentih? Pravzaprav pa ta odgovor niti ni pomemben in nima nobene praktične vrednosti. Dejstvo je, da težava, ki se jo terapira z regresijsko tehniko (holographic timeline) izgine iz človekovega življenja tukaj in zdaj. Vendar ponavljam samo potovanje do dogodka je samo del terapije. Drugi del je odpravljanje korenskega vzroka, tretji pa repattering, kjer se kreira novo vedenje in preveri ekologija procesa. Terapija brez Repaterringa klijentu mogoče odpravi naprimer strah pred psi, ne pomaga pa mu ustvariti odgovora kako naj se vede, ko bo naslednjič srečal psa. Če človek tega znanja nima se lahko počuti potem, ko pride do takega trenutka precej izgubljeno oz. lahko ponovno ustvari negativno izkušnjo. Torej je tudi odsotnost repaterringa pomankljivost nekaterih izvajanj regresijskih procesov. Aja, še to. Ločevanje na hipnoregresijo in nehipnotično regresijo je možno samo, če ne veste nič o transu in o hipnozi. Stanje transa je biološko dejstvo, ki ga vsak človek doživlja večkrat dnevno. V poseben trans padete, ko si umivate zobe, ko stopite pred šefa, ko pridete k stari mami na obisk in vam začne govoriti o svojih boleznih itd. Trans je enostavno sprememba obstoječega stanja zavesti v drugega. Vsaka bolezen kreira svoj trans, zato je predpogoj za vsako uspešno zdravljenje sprememba stanja zavesti, ki kreira bolezen. Tako stanje se imenuje terapevtski trans. Hipnoza pa je drugo predvsem vedenjsko in lingvistično dejstvo, in jo vsi uporabljamo vsak dan. Če otroku rečete "presnet mulc, s teboj nikoli nič ne bo" je to transhipnotična izjava s katero otroku v prihodnost projecirate njegov neuspeh. Tak proces je reverzen regresiji in je progresiven , se pravi potujete z zavestjo v prihodnost, v tem primeru celo v neskončnost. S tem v dojemanju realnosti osebe, ki se ji daje take transhipnotične sugestije nastaja trajna posledica za njegovo samoidentiteto. In mogoče bo čez pet življenj potreboval regresijsko terapijo, da bo opravil to, kar se mu programira sedaj Zato, neglede ali terapevt sebe in svojo tehniko imenuje hipno ali nehipno, klijent je med izvajanjem tehnike zagotovo v transu in enako odprt za sugestije človeka, ki ga vodi. Presodite pa sami. Za zdaj bodi dovolj, se mi ne ljubi več pisati

Kermit, na finto si me vrgel in sem padel v Trans in potem še ven. Primerjava otroka malošolca in arestanta je pa že malce pretiravanje. Predvsem zato, ker smo ljudje polni zahtev na tuj račun. "Nekdo", "nekaj", "država", "sv. duh" je vedno dolžan poskrbeti za nas, za naše otoke, zdravje, dobro počutje bla, bla, bla... To je vraževerje in ljudem jemlje moč. Ali učiš otroke in ljudi okrog sebe, da so žrtve sistema? Jim sporočaš, da so nemočni in determinirani že z dejstvom, da gredo tja kamor gredo vsi? Ravno to je suženjsko razmišljanje. Svoboden človek gre kdaj tudi tja kamor gredo vsi, zna pa tudi kdaj tja, kamor gre lahko le sam, najbolj čudovito pa je, da lahko zmore oboje istočasno. Človek, ki je osvobojen je vedno kreativen, radosten in izpolnjen, neglede kam ga prinesejo življenske okoliščine. In ravno taki ljudje so tisti, ki imajo resnično moč in vpliv, da se odpre pogled v nebo in razširijo "zidovi ječ" tudi za druge, ki so okoli njih.

Danes imam veliko mask, pa ne vem katero naj si nataknem. Mogoče si bom pa tole ... ne pa ne, tale bo boljša ... vendarle, čutim, da je trenutek za ljubezen in mir ... nenazadnje bom pa spet pristal tam kjer sem in bom lahko pričaral katerokoli razpoloženje bom želel sam!

Črna luknja - tle maš na!!! (žbljak) Je že bolš xrosex

Živali moči za ljubitelje arhetipov energij http://www.geocities.com/~animalspirits/

Aakhut vsi te ljubimo, prejmi našo ljubezen, strpnost, razumevanje...

Šamanizem je tema, ki me že dolgo zanima. Prevsem je za šamanizem značilno, da se zadnje čase velikokrat pojavlja v mnogih opisih novodobnih praks energetskih manipulacij, ki pa največkrat nimajo nič skupnega s šamanizmom. Šamanizem je ena od prvih oblik razumevanja sveta, ki se je razvilo med ljudmi na zemlji in ima skupne imenovalce ne glede ali je avstralski, severno ameriški, južno ameriški, sibirski, skandinavski ali kakšen drugi šamanizem. Predvsem je za vse šamane značilno verovanje, ki izhaja iz fetišizma in animizma. Animizem smatra, da ima vsaka stvar in bitje na tem planetu svojo bit, duh. Vsak mineral, rastlina, žival, človek, predniki, pojavi (nevihta...), naravni elementi (voda...) in nenazadnje zemlja sama. Preko te biti šaman poišče povezavo in komunicira z njimi. Klasičen šamanski zdravilski ritual je Povratek duše (Soul Retrieval). Po šamanski filozofiji sta za vse težave na svetu kriva samo dva vzroka. Prvi je, da nam manjka del našega duha (energije), drugi pa je, da je v nas del tujega duha (energije). Šaman se poda na pot v spiritualni svet in se pogaja ali bori za duh klijenta, ko ga povrne se le ta integrira v telo klijenta in prične se proces ozdravitve. Povratek duše je različen od Rezanja vezi in le tega nisem zasledil v nobeni literaturi, ali delavnici kot tradicionalno šamansko metodo. Šamani vse kar je dojemajo kot samostojno entiteto. Zato vse šamanske kulture častijo mrtve prednike, božanstva narave, duhove živali celo pojmi in besede se v njihovem razumevanju lahko pojavljajo kot bitja. Šamani pri svojem obredju uporabljajo različne pripomočke. Zagotovo je vseprisoten boben, ki šamana vodi v spiritualne svetove ali pa z njim manipulira energije. Pogosto uporabljajo še obilo drugih predmetov in instrumentov. Pri tem je potrebno omeniti že prej načeto temo fetišizma, ki daje pomen čaščenju simbolov ali predmetov - fetišev. Šamani verujejo, da se v simbole, ki jih pripravljajo obredno akumulirajo posebne moči, sposobnosti, duhovi inpodobno. Tako lahko med take simbole prištevamo klanske ali plemenske toteme, bobne, obredne predmete, simbole božanstev namenjene čaščenju, amulete itd. Naslednja stvar, ki je pomembna za razumevanje šamanizma je spremenjeno stanje zavesti, trans. Le tega uporablja danes s pridom tudi veliko drugih sodobnih terapevtskih praks. Praktično je nemogoče opraviti dobro in trajno spremembo pri klijentu, če ne razumemo delovanja stanj zavesti, ki kreirajo težavo, koko jih prekiniti in nadomestiti z drugimi stanji zavesti, ki bodo pri klijentu pozitivno prispevala k njegovemu življenju. Trans so tradicionalni šamani dosegali z halucionigenimi drogami, bobnanjem, plesom, hudimi telesnimi preizkušnjami (šamanska savna /sweat lodge/, ki je trajala tudi več dni, osamitev, obešanje za kožo do razsvetljenja...). Danes se še vedno tradicionalni šamani po svetu ponekod izpostavljajo tem preizkušnjam, ki jih vodijo po raziskovanju duhovnega sveta. Živali moči so naslednja zanimiva tema, ki je značilna za šamanizem. Šaman lahko dobi ali poišče pomoč energetskega arhetipa živali, ki podpre procese pri klijentu. Po nekaterih zgodbah naj bi tudi šamani sami zmogli spreminjati obliko (shape shifting) in se pretvarjati naprimer v ptico. Tudi ta princip je v sodobnih psihoterapevtskih praksah velikokrat uporabljen, le, da se ne spreminjamo fizično, terapevt klijentu pomaga, da preokviri (reframing) razumevanje sebe znotraj nekega obstoječega neželjenega razmerja in se preoblikuje v sprejemljivo podobo. Zato, da zmedejo hudobnega duha ali nasprotnika je pomemben del šamanskega obredja tudi maskiranje in uporaba zrcalc ali ščitov. Pri šamanizmu je veliko komunikacije. Šamani z božanstvi narave, duhovi in ostalimi bitji redko komunicirajo nasilno. Kljub temu se nam zahodnjakom njihov odnos do živali in ljudi na prvi pogled zdi dokaj robusten. V resnici pa je v našem svetu veliko lažne sentimentalnosti, ki v tradicionalnih animističnih družbah nima kaj iskati. Potrebno se je zavedati, da preživetje v določenih okoljih kot je džungla ali severni predeli zemlje, kot življenje odvisno samo od narave, zahtevajo ekstremno prilagoditev in tam ni prostora za leporečenje in slepomišenje. V šamanskih filozofijah je presojanje velikokrat iznad dobrega in zlega, najdemo pa tudi veliko idej, ki so za sodobnega človeka zgolj vraževerje. Predvsem jih razumemo tako dokler nismo vpeljani v svet simbolnega jezika, ki se skriva za njimi. Tudi tukaj je velik zdravilski potencial, saj naše nezavedno bistvo ostaja enako kot pred tisoči let, čeprav so se spremenile naše kulture. Delo šamana je manipulacija z energijami in realnostmi. Mogoče se to sliši negativno, a to počne vsaka mama, ko vzgaja otroke, vsak nadrejeni v službi, vsak oglaševalec, vsaka ženska in moški, ki se želita zapeljati...to počnemo vsi ves čas. Razlika med šamanom in ostalimi je le v tem, da on to zmore in zna v veliko intenzivnejši meri, bolj fokusirano in ciljno, s tem pa lahko pomaga in rešuje veliko težav ljudi, ki pridejo k njemu po pomoč. Šamani pri svojem delu uporabljajo veliko rastlin. Rastline razumejo kot temelj obstoja življenja na zemlji. Rastline vsebujejo večino energij, ki so potrebne za človekov obstoj in napredek. So hrana, zdravilo, kisik, gorivo in surovine za vse ostalo kar obstaja. Rastline so lahko daritev, medicina, simbol čaščenja itd. V tradicionalnem šamanizmu imajo OGROMEN, OGROMEN pomen. V zahodnem svetu se vse bolj zavedajo uporabnosti nekaterih šamanskih tehnik in vse bolj prodirajo na področje alternativne psihoterapije kot tudi na področje uradne psihoterapije. Uporablja se izraz Urbani šamanizem, saj bi bilo verjetno le za redke sodobne meščanske ljudi primerno, če bi v pernatih kustumih skakali okoli njih in z bobnjem izganjali duhove? To pomeni, da so se tehnike v svoji formi spremenile, tako, da je manj ali nič mahanja, plesa, bobnanja, kostumiranja itd. Vglavnem so se prenesli principi in razumevanja človekovih realnosti, zavestnih stanj, dela z energijami... Le ob redkih prilikah kdo izvaja določeni šamanski ritual, ki ga lahko vidimo pri nas. Več o šamanizmu in terapevtski praksi, ki izhaja iz šamanizma si boste lahko kmalu ogledali na mojih spletnih straneh http:/www.transformacija.com kjer imam trenutno objavljeno samo vabilo in opis delavnice Spiritualne inicijacije DNA - prebujanje zavesti telesa, kjer se izvaja nekaj šamanskih tehnik. Gospo Ireno poznam, ona pri svojem delu uporablja verjetno več zdraviteljskih tehnik, zagotovo pa dobro ve kaj dela, kadar pri svojem delu uporablja šamanske tehnike. Upam, da bo tole o šamanizmu komu koristilo

Kdaj, ko se človeku čigumi na podplate prime in ne gre dol, pa lahko počneš kar hočeš. Čigumi se dela, da je to njegova sveta pravica, če je že bil izpljunjen na tla sredi ničesar. In lahko ti popaca ves tepih sveže očiščenega avtomobila, lepi ti vsak korak in te dela nesrečnega še potem, ko ga z zobotrebcem drgneš iz rež na podplatu. V svoji prežvečenosti se ne zaveda, da je njegova zajedalska filozofija pajnindies vsem, ki želijo svobodno hoditi po svetu. Kaj narediti z njim? To je sedaj vprašanje! Lahko svetujete, kako se soočiti s takimi modeli?

Ja aakhut, uboga cerkev. Še kakšna dva posta napišeš, pa bomo končno dojeli, da si žrtev. Naj se ve kdo so potomci Križanega! Aja, kaj si misli Jezus o RKC: Papez je prispel pred nebeska vrata. Sv.Peter ga pozdravi in vprasa po imenu. "Jaz sem papez!" "Papez, Papez", mrmra Sv.Peter. "Zelo mi je zal, toda s tem imenom nimam nikogar na spisku." "Toda . . . Jaz sem namestnik boga na zemlji!" "Bog ima namestnika na zemlji?", se vprasa Sv.Peter zacuden. " Smesno, a tega mi ni nikoli omenil." Papez postane rdec v obraz. "Jaz sem poglavar katoliske cerve!" "Katoliske cerkve . . . . se nikoli slisal", rece Sv.Peter. "Toda pocakaj malo, vprasal bom sefa". Sv.Peter gre in rece bogu: "Ti, pred vrati je nekdo, ki trdi, da je Tvoj namestnik na zemlji. Ime mu je Papez. Ali ga poznas?" "Ne", rece bog. "Ne poznam ga. Nic ne vem o tem. Toda pocakaj, vprasal bom Jezusa. Jeeeezus!" Jezus pride in vprasa, "Ja, oce, kaj je?" Bog in Sv.Peter mu razlozita situacijo. "Trenutek" rece Jezus, "pogledam si ga. Sem takoj nazaj." Deset minut pozneje je nazaj, smejoc in s solzami v oceh. "Ne more biti res", izjeclja. "Se spomnita malega ribiskega drustva, katerega sem ustanovil pred 2000 leti? Se vedno obstaja!"

Napacha v sistemu aakhut. Meni gre predvsem za nekaj drugega. Če nekdo ne sprejema tega kar jaz delam, me zmoti, da me to prizadane in želim poiskati odgovor na to kaj je tisto v meni, kar se odzove na tak dražljaj. Zato sem napisal uvodni post. Glede na tvoje omenjanje pljuvanja in medmet bljak, ki si ga uporabil, menim, da najbolj v tebi samemu obstaja potreba, da bi pljuval po drugih. In za nekatere je to pač običajno vedenje. Čeprav je veliki duhovni mojster Jezus Nazarenski govoril predvsem o ljubezni in odpuščanju je to dandanes za nekatere vredno posmeha in ljudi, ki želijo slediti temu načelu lahko poimenujejo tudi slabšalno z "duhovnjaki". Saj v resnici ni pomembno kako živiš in kdo si v svojem bistvu, temveč kateri čredi pripadaš, kaj ne?