Mah, jest mam včasih občutek, da sem strelovod za vse. Je pa najbrž tko, da človek privlači tiste stvari (in dogodke), ki privlačijo njega ali pa o njih pogosto razmišlja (ni pa to seveda zmer pravilo). Ena dobra stvar pa je in se mi zdi fino, da sem zanjo strelovod: name se kr prlepjo otroci. Kamorkol pridem, in če je kje kakšen otrok, bo sigurno prišel k meni. Mogoč je problem (al pa tud ne) v tem, da z odraslimi, resnimi, pomembnimi in vase zagledanimi osebami ne znam komunicirat. Pr otrocih pa je fino to da ni nikjer nobenga pretvarjanja - vse povejo tako kot je - naravnost in brez olepševanja, iskreno in men je to tko všeč Nič kolkrat se je že zgodilo, da je bil malček/malčica "preveč" zgovorn-a in mi je hotel-a opisati npr. kako pa pri njih zgleda, ko gre ata na WC (Jooooj, kakšne frise pol nardijo starši, ko slišjo, kaj njihov otrok razlaga okol ). Aja, pa živalce me majo tud rade - celo domnevno najbolj plaha in nezaupljiva bitja pridejo kr sama k meni. Včasih imam prave težave, če se mi kakšen psiček pripopa za pete in hodi za mano po vsem mestu. Enkrat je tko hodil za mano en rjav mešanček - še na faks je prišel z mano!!!! O tistih ta zoprnih stvareh, za katere sem pa tud strelovod, pa zdej ne bi... Je bil dan že tko al tko dost naporn in grd in se mi res ne da še enkrat spravljat v slabo voljo z razmišljanjem o tem, kaj vse zoprnega se še ponavadi prilepi name... :xx!: