Ko sem imela 19 let sem pisala neke vrste Dnevnika, ki pa sem ga skrivala. Nekega dne hocem na WC, pa je bil moj fant notri in to vec kot pol ure. Koncno sem ga z javkanjem zbezala ven. Jasno, v roki je imel Moj dnevnik, je vse precital. Sploh pa ni bilo nic kaj takega: pisala sem samo o vremenu, pribl. kje sva bla (niti za 1 uro me ni pustu, k jue biu toolk lubusumn Lev)... Potem pa sem naredila prav MOJSTRSKI UKREP: Zacela sem pisati v STENOGRAFIJI in puscala Dnevnik kar na mizi! To ga je takoooooooooo pogrelo, da se je prvo zacel uciti stenografijo, potem pa, ko je videl, da bo dolgo trajalo, mi je zacel zvijati eno roko gor na hrbet rekoc, da naj povem, kaj pise. Pa sem odgovorila, da itak lahko recem karkoli, ker ne bo mogel ugotoviti, ce je res ali ni! Njegov KONCNI UKREP: MORALA SEM PRENEHATI s pisanjem Dnevnika! In zdej nc n vem kje sm bla in kwa se je dugajal! AMEN