Kkao sem lahko takooo butjen: zlezem v neopren, si obesim šest kil svinca, vzamem plavuti in gremo v morje. Folk me gleda kot, da sem marsovc, opazim to in ni mi cool, samo umetno vzdržujem nasmešek. Ura je 18.00, sonce je zašlo, folk kar noče dam - pismu pa ja ne buljo VAME , "super" za mojo koncentracijo in apneo. No sem kjer sem, v mislih si rečem AKCIJA in čof. Sem v vodi, probam se koncentrirati, umirti svoj žvot, srce, brišem vse iz spomina, tako, da ostanem samo jaz in morje, ter njegova globina. Začnem se"filati" z zrakom, iz ust potegnem snorkl, naredim skoraj pravilen preval in pičim v globino... pol pa sam še zvoooooook aaghghghghgoooooooooeeeeee in puf nazaj na površje ter mastna kletvica PIZDDDAAAAA OSUUUU, z zgrbančenim obrazem, ki je nastal zaradi bolečine pogledam po publiki. Ja vsi , no al pa skor vsi so me pogledal. No tak občutek je bil pri meni takrat. in zakaj se mi je to zgooooddll. Ko greš pod vodo je treba izenačevat pristisk, in jest sem se prijel za nos z levim kazalcem in palcem ta pa je zlomljen. Kok to zaboliiiiiiiiiiiiiii