Alan_New

Porcupine Tree - Fear of a Blank Planet http://upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/af/Porcupine_Tree_FoaBP.JPG

Zmelkoow - Klub ljudi z resnimi težavami

Suženjstvo je res "mim", služenje pa ne... Hm, niti ni tako lahko razložiti, ne da bi zakompliciral. Recimo, sem v službi -- in služim. Vidiš, to je čisto normalno življenjsko dejstvo, vsak dan smo vsi v službi, služenju. No, so tudi nezaposleni, a ti kaj drugega počnejo. Služenje Bogu, Življenju, kaj pa je to? Nekaterim je to izpolnjevanje predpisov iz razno raznih knjig, ki jim rečejo "svete", in opravljanje obredov. No, ne mislim na tako služenje. Temveč na dharmo -- delovanje v skladu z zakoni življenja. Ja, že vidim: kaj pa so zakoni življenja itd. itd. A to je že tolikokrat prežvečeno in sem tudi večkrat že odgovoril. Nekaj takega. Bolj komplicirat se mi ne ljubi.

Ja, sluga, čeprav se še tako čudno sliši. Pri služenju Življenju ne gre za suženjstvo kakšni skupnosti, človeku ali ideji. O tem sem nekaj slišal, nekaj malega tudi doživel, zato tako pravim.

Še dobro, da nekaj citatov je, da se lahko prebere nekaj najboljših cvetk.

Evo, ko bom velik in bogat, bom kupil hibrida. Čeprav stane skoraj uko 'z glave.

A ne čutiš sam tega učinka? Poskusi z različnimi stili glasbe, kakšne odzive ti povzročajo in ali te napolnjujejo ali morda pijejo energijo. (A tu ne mislim tega, ali je ti kak stil všeč ali ne.)

E.C., saj verjetno veš, a da te spomnem: tudi prosvetljeni ljudje so čisto navadni smrtniki, še bolj navadni kot mi. Mi se imamo za nekaj posebnega.

Secret je zelo pristranski in enosmeren, zato previdno pri gledanju. In ni vse odvisno od naše miselnosti. Marsikaj je, a življenje teče po svojem lastnem ritmu mimo naše miselnosti.

Eni tudi kaj povejo. A kaj, ko so to nam zgolj besede. Ki pa imajo svojo funkcijo in so lahko v pomoč, če jih znamo pravilno uporabiti. Meni so besede določenih ljudi pomagale in gotovo tudi marsikomu drugemu.

Marsikaj si res ustvarimo sami v naših glavah in potem to projiciramo navzven. Sicer pa realnost, Življenje, obstaja mimo našega obstoja in ni prav nič odvisno od nas in naših predstav. Beatles so peli (komad Within You Without You): And to see you're really only very small, And life flows on within you and without you.

V življenju sem spoznal, da če hočemo iti naprej, moramo prej ali slej sprejeti odgovornost za vsa naša dejanja in situacije, pa če smo bili krivi zanje ali ne. Sicer pa ob prebiranju te teme se mi zdi, da je problem v tem, da enačimo krivdo in odgovornost, ju uporabljamo kot sopomenki. Uporabljamo tisto besedo, ki nam pride prva na um, in ni čudno, da je potem takoj zmeda in nerazumevanje.

Teorijo baje vsi obvladamo.

Zgolj še ena iluzija. Nihilisti se v bistvu bojijo soočiti z ničem in nesmislom bivanja (zares, "iz oči v oči"), zato so si izmislili tak pristop, kakor da so to že storili. To stanje jim je v tolažbo, da jim ne bi bilo treba več delati in potem so kao "srečni". In bežijo dalje pred polnostjo bivanja ograjeni v miselni konstrukt.

Moonspell - Firewalking

In za prežvekovanje te lepo nagradi. Ampak potem, po drugi knjigi (ali zvezku), ko naj bi se nekaj dogajalo naprej, kajti tako je nakazano, je nenadoma konec.

Ti povem, ko preberem. Brate Karamazove si tudi bral? Odličen roman -- škoda je le, ker je nedokončan...

Fjodor M. Dostojevski - Zločin in kazen

http://www.indexprohibitorum.si/vox-commen...lonski-aktivist

anarhista ni že celo večnost...

Tako je, pa saj zato gre. Poruši neprave temelje, zato je zmeda po prvih prebliskih. Kasneje se je treba na stanja navaditi, se udomačiti v njih, da smo potem lahko stalno v takem stanju bitja. Včasih so prebliski šoki, intenzivni, včasih mehki, da bolj mehki ne bi mogli biti.

Mogoče res. Ker je Luni lahko tudi dajalnik. Mah...

Fora je v dvojini. Ko izraziš nek samostalnik v dvojini, ni potreben števnik spredaj. Dovolj bi bilo Luni.

Po moje je to smiselno le, če se ta drugi strinja in prostovoljno pristopi k delu. So pa tudi situacije, ko se drugi morajo spremeniti, vsaj minimalno, pa če jim je prav ali ne, da bi normalno funkcionirale stvari v družbi (mislim na razna nujna prilagajanja okolici).

Sem pravkar dobil v roke knjigo Jennifer Johnston z naslovom (v izvirniku) Two Moons, kar je prevajalec prevedel kot Dve luni.