Alan_New

Ja, nekaj takega.

Res ni vse črno, a samo zato, ker tebi ni grozljivka, ne pomeni, da tudi drugje ni. Reči to nekomu, ki vsak dan brska po smeteh, da preživi. Sem raje optimističen kot pesimističen glede sveta in življenja, še raje samo mističen, a dejstva so dejstva in ta niso prijetna. Kar vidim, nima veze z mojim mnenjem. Pri tej poplavi "duhovnosti" dandanes je največji problem, da kao že skoraj vsi vse vedo. Preberejo eno knjigo in že pripravljajo tečaje o tem in onem. Sprašujem se, kdo je v ozadju tega filma, pod vprašaj postavljam njihovo verodostojnost in namen. Sicer si ga bom te dni ogledal in bom lahko več komentiral.

Nekaj informacij o njem je na tisti strani, sicer če pa bi te zanimali CD-ji, mi piši na OS.

Me veseli, da ti je lepo. Je moj najljubši in najboljši slovenski glasbenik. Sicer že dolgo (od otroštva) živi v Nemčiji.

Robert Fripp - November Suite III

Daniel Toplak - Rich and Glory

To so iluzije, pravljice. Če bi si ljudje res želeli, kar praviš, bi imeli mir na Zemlji. Pa ga nimamo. Seveda, ljudje hočejo zdravje s cigaretom v ustih.

To je sicer res, življenje je neskončna možnost. Pa vendar ta stavek, ta miselni stav je primeren tudi za vso temo, ki jo nosimo s sabo. Je kje to v dokumentarcu povedano? Je kje povedano, da se tudi najtemnejše in škodoželjne želje hočejo uresničiti in pravzaprav se počasi uresničujejo, če nismo zavestni? Lahko imam vse, kar hočem? Sem lahko karkoli? To pa pomeni točno to: vse in karkoli, kar pomeni tudi vse slabo, negativno, škodljivo, temno. Nekateri imajo zavestno take želje in kaj ni tudi njim ta stavek, ta resnica lep izgovor za to postati? Nekaj ljudi mi je reklo, da nek tak podoben stavek tudi v Alamutu, ki ga sicer nisem bral (če se ne motim je ta: nič ni resnično, vse je dovoljeno). No, nisem a priori proti temu načinu, rad bi samo opozoril, da je do neke mere nevaren, poleg tega je odličen priliv olja na ogenj ega za uresničevanje sebičnih želja.

Vsako pisanje/govorjenje še ni nujno bluzenje. Forumi so menda zato, da si nekaj povemo, da si sporočamo, pa naj bo prav ali narobe, ne pa neko flancanje, kako je brezveze karkoli povedati, ker je itak vse eno in vseeno in podobno. No, saj, tudi to se itak lahko pove; bolj gre za to, ker se mi zdi eno samo mehansko ponavljanje in izpade dobesedno bluzenje, namesto da bi imele te besede sporočilno energijo. Kar se mene tiče, si nimam kaj priznati. Ko bluzim, vem, da bluzim; ko pa ne bluzim, prav tako vem, da ne bluzim. Če ne znati razločevati eno od drugega, pa tukaj ne morem pomagati, ker boste itak videli vse... eno, enako.

Včeraj sem obujal otroške spomine z gledanjem pravljice (!) Fantaghirò 2, te dni pa bo na vrsti še Groundhog Day in maratonska Mahabharata od Petra Brooksa.

Živel ta veseli dan kulture in delovna nedelja!

Bla bla bla.

Ja, je čas, da tudi jaz voščim lahko noč. Čeprav vem, da bom v postelji še bral in užival v čudoviti knjigi.

Ja, seveda je možno. Zato se čudim vprašanju.

Seveda. Jiddu Krishnamurti je namenoma govoril, da naj bo vsak sam svoj učitelj in učenec hkrati. Jaz seveda tudi razumem vse te, ki pravijo, da nek drugi človek kot mojster ni nujno potreben, kar je logično. Če bi vsa bitja umrla in bi ostal sam, kaj bi storil? Kdo bi me učil? To je to -- sam. Učitelj pa mora biti, to je neobhodno: ali sem to samemu sebi, ali je to drugi človek, ali pa nasploh življenje z vsemi svojimi pojavi in dogodki. Sem najprej napisal kakšno, potem sem se zadržal in zbrisal. No, če te zanima, ti povem: bedasto, v najboljšem primeru malo čudno.

Premiata Forneria Marconi - Cerco la lingua

Hja, "nepravi" mojstri te zasužnjijo, "pravi" pa nikakor. Mojster te v bistvu uči svobodnega življenja in ne suženjstva. Janardan že ve, zakaj bi to storil, in je eden redkih, ki si kaj takega upajo, če je to res storil. Meni je mojster pomagal razviti zaupanje v mojo intuicijo, skozi me tega uči, da vse bolj in bolj zaupam življenju.

Če smo že "pravih", je pravi tisti, ki ti pomaga pri osvoboditvi in rasti, pa naj bodo metode take ali drugačne. To je čisto odvisno od mojstra.

Kakšno vprašanje. Seveda si je možno pokvariti življenje. Ja, pospeši. Sam bi potreboval več časa za isto spoznanje. In namesto, da zgubljam čas za poštekat nekaj, kar lahko hitreje z mojstrom, ga raje uporabim bolj racionalno in se še kaj drugega zraven učim.

Daj no, koma106 -- vsakemu svoj čas.

Direkt, direkt.

Iz mojih izkušenj je bil živ mojster dobrodošel in je prišel ravno takrat, ko sem ga potreboval. Če ga ne bi srečal, bi verjetno kam zalutal in si nasploh pokvaril življenje. Saj bi morda kdaj kasneje poštekal sam, kar sem z njegovo pomočjo, a raje mi kaj on pove in tako pospeši moj razvoj, kot pa da se vse sam trudim poštekat (vseeno pa se itak moram skozi trudit). Tako ali tako je na "koncu" rezultat isti, prej ali slej poštekam, s pomočjo ali brez, samo s pomočjo je lažje in ne izgubljam časa po nepotrebnem.

Supertramp - Breakfast in America