Čau, janko. No, seveda se da tako sklepati, da vse a priori zavračam, a ni tako. Je ravno nasprotno -- vse a priori sprejemam, še posebej tistega, kar ne vem, a sem previden. Dopuščam ogromno možnosti, neskončne možnosti, in verjamem le v tisto, česar ne vem. Ko vem, mi verjetje, vera, ni več potrebna. Ostane mi zaupanje. Vem tudi, da deluje um po določenih zakonitostih in je zelu sugestiven, torej se ga da zelo lahko prenesti okoli. Saj poznaš tisto: "eko, eko, eko, krava pije..." Nek angleški ali ameriški iluzionist (Darren Brown, če se ne motim) uporablja podobne finte in potem marsikaj izpade čudežno. Hočem reči: objavi se novica, da je ta in ta dan nekaj posebmega, potem pa sugestibilni ljudje tripajo na to, tudi če je zgolj prevara. To me je motilo pri evforiji 17. oktobra. Eni ljudje so se 31. decembra 1999 pripravljali na konec sveta opolnoči: pa se ni zgodilo nič. No, njihova iluzija se je končala. Zanima me, kaj je res; zato vse postavim pod vprašaj, celo lastne poglede, sploh pa najraje dvomim v splošno znana prepričanja in dogovore.