Indy, kako bi ti konkretno preprečil masi, da te časti, sploh pa po tvoji smrti? Če hočeš svoja spoznanja in svojo ljubezen razširiti čimveč ljudem, boš med redkimi resničnimi iskalci nujno naletel na vernike, ki te bodo častili še za čas, ko boš še dihal, po smrti pa se bodo sploh razbohotili in lahko celo ustvarili novo religijo -- nespametni zgodovinarji pa bodo tisočletja kasneje trdili, da si ti ustanovitelj te religije. In potem bo prišel še en Indy, ki te bo postavljal na laž in obtoževal, da si izkoriščal množice, ti si pa samo toliko ljubil in vedel, da si hotel čimveč podeliti z ljudmi. In to se je dogajalo tako Jezusu kot Budi, Mohamedu, Oshoju, Sai Babi, Makaji, in še marsikomu... Jao, smo pa res skrenili iz teme. No, ko pri tej temi razmišljam o Tibetanskem mitu prijaznega fevdalizmu, se pravzaprav sprašujem, koliko je današnja tako čaščena demokracija podobna tudi mitizirana (vnaprej, ne za nazaj). Še vedno moramo neprostovoljno in pod prisilo dajati desetine in tudi več (davki), ne smemo kar tako in brez ustreznih dovoljenj (osebna izkaznica, potni list, viza) zapuščati določenega ozemlja, prostega gibanja v resnici ni, ker so povsod same birokratske ovire, delavci so bolj sužnji kot kaj drugega, in še in še bi lahko našteval. Je pa res, kot je nekje napisal Indy -- povsod najdeš take in drugačne ljudi, ki znajo vse izkoristiti v svoj prid in vladat ljudem, še posebej so za to priročne religije in politična prepričanja.