mgd

Je pa neomejen. In mi smo le njegovi zavestni delčki. Z njim hkrati eno in različno. Če ga iz ljubezni naklonjeno služimo smo izpolnjeni. Če hočmo uživat po svoje, nam njegova maya (materialna energija) to omogoč in dobimo subtilno in fizično telo v raznoraznih oblikah in rojstvo, trojne nadloge, bolezen, začasne, problematične, neizpolnjujoče odnose, strah, ostarelost, smrt, ponovno rojstvo... Izbira je naša. Jz sm oboje že izkusu tko da zase vem kaj hočem, z ostalimi pa delim izkušnje in jih vzpodbujam v tej smeri. Eni sprejmejo, eni ne. Eni pol mal kasnej. Pa ni nujno, da prek mene.

Ok, očitno je zate to tako.

So pa natančne potrditve tudi v avtentičnih svetih spisih. In pogovarjal sem se z realiziranimi osebami, ki imajo kontrolo nad subtilnim in fizičnim telesom (kar lahko vsak tudi osebno preveri).

Ne, ker je blo onkraj vseh mojih možnih umskih predstav in ker sem se hkrati zavedal svojega uma in tistega, ki se zaveda (sebe). Vse je blo jasno. In ker sem srečo čutu v sebi, ob hkratnem zavedanju svojega uma, intelekta, ega (subtilno telo) in fizičnega telesa. In ker se je to kasneje z novimi izkušnjami le še potrjevalo in stopnjevalo.

Blo je v tem svetu, ampak videnje je blo na notranjem, večnem nivoju, iz katerega sem se zavedal tudi tega sveta, pravega sebe, njega, svojega subtilnega in fizičnega telesa. Vse kategorije sem vidu in kako so povezane. Jaz, on, materija (subtilna in fizična).

Kaj si mislil s tem na "tej" ali "oni" strani?

Po svoji volji se mi je razodel, ker sem ga služu pod vodstvom njegovega dragega spremljevalca. Po svoji milosti mi je odprl oči mojega pravega jaza, ki je onkraj mojega subtilnega in fizičnega materialnega telesa, ki sem se jih takrat iz pravega sebe hkrati zavedal. Jaz nisem ne ženska, ne moški, ko sem v atmi (pravem jazu) in sem večni služabnik Šri Krišne. Je tolk lep da se ne da povedat. Onkraj vseh možnih pričakovanj, predstav, dosedanjih izkušenj. Neki čiz druzga. Onkraj uma. Ki se ga takrat tud zavedaš. Sijoč. Nasmejan. Ko ga iz sebe po njegovi energiji, privlačnosti, vodstvu služiš izključno za njegovo zadovoljstvo, dobiš tako srečo od znotri, v sebi, ki se ne more primerjat z ničemer drugim in ki te lahko popolnoma izpolni. To je bil začetek, v l. 2000. Ok. Ampak ker si mi že reku naj mu posredujem sem pač mu in tebi nazaj.

Sem ga. Pira prav da ne pije, lahko pa sok.

Ja.

Domov k Bogu.

Glede programiranja je pa tko, da neki lohk spremeniš, sam nisi pa edini in neodvisni programer. Noben od nas ne more ustavt bolezni, ostarelosti, smrti, rojstva ... časa... jeze, strahu, pohlepa... Mi smo v filmu te materialne eksistence in lahko le neki malga vplivamo na dogajanje, ampak ne absolutno... ne mormo spremenit narave stalno se spreminjajoče, gibajoče materialne energije... kar je samorazodeto. Tega se lohk odrešiš le če se zaveš kdo v resnic si in se dvigneš nad ta film, oddideš ven. Pol si lohk v večni statiki ali pa v odnosu z Bogom in njegovimi osebnimi spremljevalci v Njegovem filmu, kar je edino kar te lahko res dokončno izpolni. Vabljeni.

Lahko dokončno spoznaš, da si vedno ena in ista oseba, da nikoli nisi nekdo drug, ampak da se pa lahko zmotno poistovetiš z nečem kar nisi (materijo), če se napačno odločaš. Božanske poti so seveda nedoumljive našim omejenim materialnim čutilom, ampak če se predaš Bogu jih lahko po njegovi milosti vidiš z večnimi očmi. Bog se zaveda vsega, zanj nič ni nedoumljivega. Ko se mu predamo smo lahko mirni.

V postu sploh nisem omenjal nobene končnosti resnice. Hotu sem samo povedat, da je vsak izmed nas vedno en in isti, ena in ista oseba, da nikol ne postane nekdo drug. Tako kot je npr. igralec Janez vedno Janez, ne glede na to da lahko na odru nastopa v različnih kostumih in različnih vlogah. Tako smo tudi vsak izmed nas vedno ena in ista oseba, ki pa seveda lahko izgubi zavedanje svoje večne narave, zarad določenih aktivnosti in se zmotno poistoveti s stalno se spreminjajočo materijo. Drgač pa pol tud to kar tu pišeš ni res, glede na to kar si napisal. Fora je da resnica ni pogojena z logiko in materialnimi izkušnjami. So en del nje. Resnico lahko dokončno spoznaš v tem smislu, da jo gledaš onkraj omejitev čutil in logike, tako kakršna je, ampak tud tam je pol neomejena. Ampak jasno veš kaj je kaj. Kaj je neomejena materialna energija, kaj so neomejeno številčna večna živa bitja, kaj je Brahman (večna neomejena svetloba), kdo je Paramatma (Bog v svoji delni manifestaciji, ki prebiva v srcu vsakega pogojenega živega bitja in v vseh objektih v tem materialnem svetu) in kdo je Bhagavan (Bog v celoti, Krišna, v katerem spoznanju so vključeni Brahman, ki je sij njegove večne oblike in Paramatma, ki je izmed njegovih oblik za določeno funkcijo) in kakšen je večen odnos med njimi.

Tud to še ni čista zavest, čista osvoboditev. Nikamor ne greš, ni lastne poti, samo si, večen, zavesten (s svobodo izbire) in blažen. In če se strinjaš služit Boga, od kogar si, si na svoji večni poti, ki je najbolj naravna, prijetna in edina popolnoma izpolnjujoča. Vedno si en in isti http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/smile.png Je pa res, da lahko s svojimi določenimi aktivnostmi izgubiš ali popačiš zavedanje kdo si in se poistovetiš z nečem kar nisi.

Jezus ni omejen, ampak program, ki ga je dal ima svoje omejitve, ker je namenjen določeni stopnji zavesti ljudi, da jim je še sprejemljiv in je hkrati progresiven. Krišna tud ni omejen, je pa res, da ima lahko kdo o njem še omejeno predstavo. Krišna v Giti Arjuni razlaga različne progresivne programe in na koncu mu pravi, da mu je vse povedal, on pa naj stori kar hoče. Ampak po tem, mu iz ljubezni pove še, naj raje opusti vse programe (znotraj materialne energije in za osvoboditev iz nje) in naj raje sledi njegov program (na osvobojenem nivoju), ki je v večno dobrobit vseh.

Za ene je progresivno do nekega nivoja. Jaz ne, ampak po milosti popolnega vseeno vem, da čisto zavestna bitja (popolnoma osvobojena od materialne energije) nimajo lastne poti. Al samo so (nikamor ne grejo, ni nobene poti), al pa zavestno služijo Boga, kar je velik svobodnejše in prijetnejše.

Ne vedno. Če grejo svojo lastno pot, pol še niso čisto zavestna. So le prešli iz sledenja enega programa na drugega. Čisto zavestna bitja nikamor ne grejo. Ampak tud čisto zavestna bitja sledijo višjega, ko začutjo njegove kvalitete.

Tko da ja, NLP je tako terapija kot tudi manipulacija. Terapija ker ti iz slabših naprogramira boljše materialne vzorce in manipulacija ker te še vedno drži v njih. Če greš iz fičota v mercedesa je seveda boljš, ampak če ne nahraniš tudi voznika ti tud to hmal ne bo nič boljš in iz neizpolnjenosti, če ne greš naprej, se zna zgodit da to pozicijo zlorabljaš proti drugim ljudem kar te bo eventuelno spet pripeljal do slabših vzorcev. Če se tekom preprogramiranja zaveš razlike med programerjem in programom lahko stopiš na pot osvoboditve.

Zakaj pa?

Kam pa grejo zavestna bitja?

In kar bo za enga progresivno bo enmu drugmu zgledal kot omejeno ali pretiravanje. Zato se tisti, ki še nismo dosegl sočutja do vseh kregamo med sabo kdo ma prav. Vse dokler tudi sami ne dosežemo tega nivoja, s sledenjem navodil tistih, ki so ga že.

Ampak dobrobitnost ali omejitve česarkoli, se gleda glede na trenutno fazo praktikanta. Kar je za enga trenutno absolutno dobrobitno/progresivno je lahko za nekoga že omejitev. Zato tist, ki je realiziran lahko daje navodila glede na stopnjo aspiranta, kar bo zanj v tistem trenutku in glede na pogojenost in okoliščine sprejemljivo in progresivno.

Do nekje je dobrobiten, pol ma pa tud ene omejitve še ja.

Maš programe, ki so materialno gledano škodljivi in dobrobitni. Point je iz enih v druge. Ampak ko ti enkrat kapne, da si ti tist, ki spreminjaš program in da ti sploh ni treba bit pod vplivom takih ali drugačnih programov, si lohk svoboden. Ampak bit svoboden samo po seb te tud še ne izpolni. Zato tisti, ki ne sprejmejo služenja Boga, slej ko prej spet začnejo manipulirat s takimi ali drugačnimi programi in se eventuelno z njimi spet omejijo.

Kot že rečeno, jaz sem duša v tem telesu, tako kot voznik v avtu. Te "prave" iniciacije nimajo zveze z zavedanjem, da si duša, ki je vedno prijetno. Ne gre se za "oživljanje mrtvih", ampak za priklic duše v telo. Duša je vedno živa, telo je vedno mrtvo. Ko je duša prisotna v telesu, se telo giblje v skladu z njenimi direktivami. Ko ga boš začutu ti bo jasn kaj sm hotu rečt. In je tud naš večni dobronamernik. Zato če smo mu naklonjeni smo lahko vedno srečni, drgač bolj ali manj v depri. Atma nikol ni fizična in subtilna materija, je kategorično čist različne narave, je pa res, da če zlorab svojo svobodno voljo, da se z njima zmotno poistoveti in pride v depro. Ker te knjige in ti možje, ki jih omenjaš niso spoznane duše. Tud človek z možgansko okvaro se lahko zave, da je duša, s procesom, ki sem ga opisal že prej. Ker zaveda se duša, ne možgani. Voznik se lahko zave, da je voznik, tako v dobrem kot pokvarjenem avtu. Kdo se spomni, da je dobro spal, tudi ko ni sanjal? Kdo se zave, da je gledal sanje kot televizijo?