mgd

To je res, da se sami odločamo kako bomo deloval in temu ustrezno požel. Ampak če bi vsak zase najbolje čutil in vedel, kako to da bi sploh lahko prišel v depresijo?

Ja, o tem sem govoru. Da se je najbolje odlimat od njih, ker pol si svoboden, olajšan. Seveda si lahko pojem Bog vsak po svoje tolmači, sam to ne pomen, da vsak izmed teh ve kdo Bog je. Pomemben pa je, ker se mimo sprejetja njegove milosti, ne mormo v celoti odrešit omejujočih vzorcev / karme kar je blo omenjeno v tej temi.

Ko sem jaz govoril, da nismo vzorci, čeprav se nam pod določenimi pogoji tako zdi, so bli subtilni materialni vzorci po katerih deluješ ko se z njimi poistovečaš. Seveda so lahko materialno konstruktivni ali pa destruktivni, ampak oboje je znotri domene materije. Lahko jih spreminjaš ampak še vedno si z njimi omejen. Šele ko se osvobodiš poistovečanja z materijo in s tem vzorci si zares svoboden. Ko si ti ti. In ko si tako svoboden okov materije se lahko svobodno odločaš kaj boš počel. Najbolje je služit Boga, ker te edino to lahko izpolni. Če tega ne želiš, boš svojo neizpolnjenost spet začel iskat v materiji, kar te bo omejil. Služenje Boga ni materialni vzorec. Je prostovoljno delovanje v skladu z Njegovo željo na spiritualnem nivoju, onkraj materije. Na osvobojenem nivoju. Če ne želiš služit Boga, si omejuješ svojo svobodo le na svobodo, ker si ne dopustiš služenja Boga, kar ti svobode ne odvzame, ampak jo poveča (nekaj več imaš) pa še srečnejši si.

Kle si mislu vzroke ali vzorce (ker napisu si vzroki, tema je bla pa vzorci) ? In tud napisu sem o zavedanju njih, tko da ne vem zakaj si napisu, da jih je treba najprej ozavestit? Hotu sem rečt, da ko si svoboden poistovečanja z materialnimi vzorci, tj. ko nisi več pod njihovim vplivom se šele lahko v celoti obrneš k Bogu. Bog ni pojem. Je resnično bitje. Res je da če si v dreku, da te edino Bog lahko reši ven če ga prosiš za pomoč. On vrže vrv na teb pa je a se jo primeš. Potrebna je tako njegova milost kot naš trud, da jo prostovoljno sprejmemo. Izključno s svojim trudom se ne morš rešit iz dreka. Niti brez svojega, ustreznega truda, sledenja navodil Boga. Naša resnična bit je da nismo materialna energija, ampak zavestno bitje, ki izhajamo iz Boga in smo od Njega hkrati različni in nerazlični. To nepojmljivo hkratno različnost in nerazličnost se lahko izkusi le v naravnem samadhiju, ki je spet posledica Božje milosti in našega sprejetja te milosti.

Zdi se nam, da smo vzorci, sam nismo, drgač se jih ne bi mogl zavedat, niti jih spreminjat ali opuščat (v enem pomenu "kurit karmo"). Najboljš se je odlimat od njih in se svoboden obrnit k Bogu in ga služit. Tko smo lahko brez problemov in izpolnjeni.

V skladu s sanskritom in Vedami kjer je ta beseda uporabljena je karma aktivnost duše (naš pravi jaz) pod vplivom lažnega ega (materialne energije). Za dušo neizpolnjujoča. Ima svoj začetek in tudi konec. Naša svoboda izbire. Če ne želimo služit Boga od kogar smo, nas bo prevzela maya. Ko ga bomo začel služit, gre maya (in z njo karma in z njo neizpolnjenost) stran in izpolnjenost pride. Hare Krišna

S pozornostjo.

Pozdravljena Darja. Jaz sem mel ene podobne izkušnje. Ampak rad bi ti povedal, da kjer je še prisoten strah, pomeni, da še nisi imela direktnega kontakta z dušo, ampak z dušo, ki je še ujeta v svoje subtilno/astralno materialno telo, čeprav je fizičnega že zapustila ali ga zapušča ali se zaveda, da to ni on. Pri kontaktu z dušo ni strahu. Ta oddide. Ko boš s samospoznanjem sama prešla svoj strah, te ne bo več strah, če te bo obiskala katera duša, ki je še ujeta v svoje subtilno/astralno materialno telo. Ampak takrat te ne bo zanimalo več kaj bi ti radi povedali, ker boš vedla že več kot oni, takrat jih boš iz sočutja le hotela rešit ven iz te ujetosti.

Sem bil. Ta Svami je res dober. Realiziran. Na koncu sem ga tudi vprašal kolk časa traja, da prideš ven iz ega in se je zasmeju in reku, da je možno po milosti Krišne, če ga iskreno kličeš. Na to sem ga še enkrat vprašal, ja sam kako naj pridem do tega iskrenega klicanja Krišne in se je še enkrat zasmejal in rekel, da moraš pač bit iskren. Iskren v klicanju Krišne in iskren v služenju njegovih bhakt. Takrat sem prišel ven iz ega.

Ja, noben razen Boga nam ne more povedat resničnega vzroka problemov. Naša čutila so omejena, naš um in inteligenca sta omejena in naša intuicija je omejena. Šele ko se predamo Bogu lahko izvemo za vzrok naših problemov in rešitev.

Obstaja velik tehnik za razvijanje fizičnega telesa. Obstaja tud velik tehnik za razvijanje subtilnega telesa (uma, inteligence, popačenega ega). In vse to je začasno. Obstaja tud velik tehnik za osvoboditev sebe izpod vpliva teh dveh teles. In tud to je začasno, če ne razvijaš naprej tudi pozitivne sreče pravega sebe z ljubeznijo do, s služenjem našega Izvora, Boga, Šri Krišne. Samorazvoj zame pomeni, da se razvijaš skozi služenje Boga, od kogar si. Seveda v to spada tudi skrb za fizično telo, subtilno telo in večno telo, ki jih uporabljaš za naklonjeno služenje Boga. Začenši z izgovarjanjem njegovih svetih imen v njegovo zadovoljstvo. Angnes, živiš v Slapah/Polju kot vidim. Sva blizu, jaz sem na Vevčah.

Sej jih nisem daju, to so drugi dajal. Jaz sem daju primer ognja in toplote in svetlobe ki izhajata iz njega. Bog je energetik iz katerega izhaja neomejeno energij s katerimi upravlja. Živa bitja smo delčki njegove mejne energije in se lahko svobodno odločamo mu bit naklonjeni ali ne. Od njega smo hkrati nerazlični (ker od njega nismo razdruženi, tako kot svetloba in toplota nista razdružena z ognjem), a hkrati nismo on, ker smo njegova potenca, ne substanca. Res, da smo kot zavestna (s svobodo izbire) živa bitja višja od materialne energije (grobe in subtilne), ampak Bog je vseeno nad nami in je naš večni dobronamernik in zaščitnik. Eni ljudje ko malo začutijo da so višji od materialne energije (grobe in subtilne) se jim kr zdi, da zdej so pa najvišja resnica, da ni noben nad njimi, sam to še ni dokončno in stabilno samospoznanje. V tej fazi pride tudi to špekuliranje o "utelešenem Brahmanu", "iluzornem svetu" itd.

Ja, izbiramo lahko med več opcijami delovanja in če se ukvarjamo le s čutnim zadovoljevanjem ali če naredimo žalitev pravim svetnikom, se lahko rodimo v živalskem ali rastlinskem telesu. Ne, tega, da smo mi vsi Bogovi ne sprejemam kot ultimativno resnico, vem pa da se nekaterim tako zdi ja. Ja, o tem govorim... da ni res http://www.lunin.net/forum//public/style_emoticons/default/wink.png vidm pa da se teb še tko zdi.

Če čutiš, da je še kdo nad tabo je to pol vredno sledit ja in postopoma lahko spoznaš vedno več o njemu. Ampak če pa tko kot shamannamo, ki misli da je on najvišja resnica in da je ta svet le iluzija, pol je pa mal problem.

Odvisn kaj s tem misliš. Ne poznaš ga še, Krišne.

Če kot človek, ki ima za razliko od drugih oblik življenja sposobnost razlikovanja med dobrim in slabim, večnim in začasnim, zlorabiš svojo svobodno voljo in se ukvarjaš le s čutnim uživanjem ali če narediš žalitev svetnikom, se lahko spet rodiš v nižjih vrstah ja. Treba bit pazljiv in sledit navodila svetnikov.

Brezo, če nekomu indijska kultura ni všeč pa rituali pa klanjanje itd. je dovolj že če samo naklonjeno izgovarja Hare Krišna Mahamantro, če pa je tud to že odbijajoče pa lahko tud katerokoli drugo sveto ime ali mantro, Jezus, Buda, Alah, Gayatri... (in postopoma si bo tolk ščistil srce, da bo lahko drugače gledal in sprejemal tudi ostale stvari).

Neki že.

Ja, težko jo preneseš. In pol se ji začneš odmikat, bežat stran. Ljubezen je neki druzga kot sebična pohota.

Po tvojem pisanju, govorjenju, znakih vznemirjenosti, znakih forsiranja ali limanja svojega doživljanja ali namišljanja resnice na druge.

Vem, da ne moreš. Ker nisi Bog. Niti mu predan.

Če bi to naredu, bi zgubu stik s pravim življenjem in izpolnitvijo, tko da ne hvala. Kako ga nej zavržem, če me ma pa edini on zares rad? Bolj ko ga spoznavam, rajš ga imam. Ker ne moreš zares, samo Bog to lahko.

Če bi res lahko pogledal skozi moje oči, ne bi tegale našpekuliral.

Tu pišeš, da ne veš kako naprej. Tu (par vrstic pod) pišeš, da veš. Kaj je pol?

Ljubezen do Krišne je neki čiz druzga.