Sama, v tisini noci pocutim se krasno, na toplini naslanjaca postaja mi jasno, bil si privid, nezen in mehak kot vdih, nikoli skupaj usta ob usta ne bova izdih. In iskrice svetlece v tvojih oceh, vzgale so ogenj, ostajam na tleh, ni vredno sedeti in cakati na maj, velja pravilo, kar ponuja zivljenje, vzemi sedaj.