Skoči na vsebino

Audente

Lunatik
  • Št. objav

    10.913
  • Član od

  • Zadnji obisk

Vse kar je objavil/a Audente

  1. ........ko vidim in gledam sebe...........še ne vidim tebe
  2. itak letim............po zemlji in srečna , da se nisem zaletela ja to pa sploh........sam sebi naj račune polaga
  3. Audente

    vprašaj me

    ja.......... kako veš?
  4. še tole napišem in grem. Mah Konfuzij, tvoj prijatelj je čist ql dečko, ampak iskreno, tudi svojega zornega kota ne razlagam več vsakomur. Ker nočem delta problemov drugim, nima smisla. Saj imamjo/mo vsi tolk svojih problemov, da res nima smisla še mojega k tvojim dodajat. VEM, da je največji strah in problem Prosit za pomoč. Vsakomur od nas. Čeprav, prekleto dobrodošla je v določenih trenutkih. Znati jo je treba poiskati. Butl, drž se.........upam da se v najinem mestu na kakem kuhanem čaju srečava v predbožičnem času prav to / spoznati sebe / se v teh trenutkih najbolj učim..in veš kaj, uspeva mi
  5. ne .......sploh ne rabim pomoči.samo znanje
  6. a za to rabiš pomoč drugih
  7. ornk ane.......pa še da je ornk ded zraven.......pol pa 500 na uro, če znese
  8. Audente

    vprašaj me

    soroden poreden ali nagajiv
  9. Meni je prejšnji dan en prijatelj napisal: Z dajanjem nasvetov je tako: " Neumen ga ne posluša , pameten ga ne potrebuje" Strinjam se s tabo, ja pomagati, samo včasih lahko naše videnje pomoči mal udari mimo, na koncu ti še kdo reče, pa kaj mi težiš, ko pojma nimaš.......... Sem za pomoč, ko nekdo sam "prosi" zanjo.........
  10. Audente

    Lev

    Jutro.............. Meni je moj včeraj prinesel kar tri pare novih štramplovvvvvvv same črne Uživajte dan, mislite name.......zdaj pa učittttt. Čao
  11. Audente

    Lev

    skratka.....ne da se mi......bežim nazaj za knjige
  12. Audente

    vprašaj me

    ja zelo....... vdih ali izdih
  13. Audente

    Lev

    Girly Kolk mi gre na živce ta snov :xx!: :xx!:
  14. Audente

    Bluzim

    Toda podal mi je roko. Odšla z roko v roki sva na svetlo, vse bilo je kot nekoč, reka, ptice, travnik, hiša. Mislila sem, da je luč umrla, da obstaja le še temna noč. Razprostrla sem krila po vsej poti, zato, da sem se ustavila korak pred vrati, da sem pogledala, če si res človek. Ne človek, ne Bog, POGUM.
  15. Audente

    vprašaj me

    ......... študirati z nasmehom na licu oči ali usta
  16. Amis.......... meni je pa hudo, ko gledam dva frenda, že let, ki "vztrajata" skupaj zaradi otroka, ki je sedaj star 10 let, med seboj govorita v isti hiši samo nujne besede, pogledata se skoraj ne, za moje pojme vegetirajo pod isto hišo trije........in hudo mi je, ko gledam, kako ta fante trpi. Prepričana sem, da bi bilo bolje, da se "človeško" zmenita, gresta vsak po svoje in skrbita za otroka pošteno in ne da ga "izrbljata" v nevem kake namene. Porny, ko sta se "poročila" pred 20 leti sta bila sanjski par. Vsi smo ju občudovali. Takrat nista vedela, da jima ne bo "zneslo" biti skupaj "for ever"........ Fak......life je res ena zanimiva, vesela ali pa bedna stvar. Vsak zase jo jemljemo in živimo po svoje.
  17. Audente

    Bluzim

    Posvetil je sončni žarek Kot igla je zbodel v oči, zaječala, kot zadeta od strele, zakrila oči z roko in ga želela odriniti. Strah me je bilo, nisem hotela znova živeti nisem želela znova preživeti - vedno znova in isto - hudo boleče. Toda podal mi je roko.
  18. Audente

    Lev

    MORGEN Bom jaz tebi dala spijo.........meni samo še davki in DDV in Davčno pravo po glavi roji Nič nič .....bo treba delat in študirat Fajn dan vsem
  19. Behi...........vse najboljše in naj ti uspe točno tisto, kar si želiš
  20. Audente

    Bluzim

    Dolge dni na dnu temnice, davno je že, kar štela sem ure in dneve, odvajena človeške govorice, oči umrte, vera prazna, da to še kdaj izgine, da kdaj mine Posvetil je sončni žarek
  21. Audente

    Vaše pesmi

    Dogodek.......... Na začetku se v glavi ni zgodilo kaj dosti in ne kaj posebnega, a noge so vendar za hip neodločeno obstale- na ulici in se obrnile, obrnile so telo, obrnile glavo in v glavi oči in roke in noge vse nekam prehitro, a vendar z naporom, kot da bi neko že čisto določeno življenje obrnile skupaj z njegovimi mislimi........ Zdaj bi bil čas, naposled tudi kaj nenavadnega storiti. Predvsem: zgrešiti svoj brlog. Stopiti na železniško postajo, na kolodvor. In nič spraševati, ne za smer, ne za čas odhoda........ kar tako pohiteti do vlaka, katerega koli, ki črn in neznan stoji pod lučjo na nekem tiru. In vstopiti. In sesti. K oknu. In čakati. Potovati in se voziti po tirih, okoli in okoli, kakor neviden drobec po nebu. Tako.Pohiteti: do vlaka. Voziti: se mimo. Minevati. Minevati hitreje kot minljivost........... Ali drugače: Kupiti karto za mesto z neimenovanim in nenajdenem imenom. Potovati vso noč. In cel dan. In še eno noč. Izstopiti. Izstopiti na svoji postaji. Stopati po neznani in pusti ulici, komaj prebujeni v svoji neimenovanosti. Naročiti si kavo in štamperle v prvi odprti beznici. In potem dolgo in neobčutljivo o nečem/nekom počasi premišljevati - premišljevati.... In potem se vrniti, vendar tako: Kakor da se nekdo drug vrača v svoj daljni dom namesto tebe..... Ali spet drugače: Ostati za vedno do konca v tem daljnem mestu, s skrivnostnim in čudnim imenom in znova začeti: Življenje... drugo in čisto neznano.....ali........ Iz one stare in že navajene nočne ulice Brez Odvečnih Misli Vrniti se, kot da si se vedno, zmeraj, prav res zmeraj iz vsake noči: Vrnem se v svoj dom........................
  22. a dejte no................nič se izgovarjat sedaj
×
×
  • Objavi novo...