Glasna je tišina in nežna glasba skrivna preplavljata sobo mi. Počasi se pojavlja plima. Življenje hoče sanje kot otrok potapljam se vanje. V noči z luno obsijani se pogreznem in znova jadram po svodu nebeškem . Včasih potonem v temi in plavam na otok, ki leži v meni, palme in bori na plaži peščeni poslušam škržat, ki veselo se ženi. Od zeleno modre barve morja v ustih suh občutek me zažeja, temna senca je postala zlata obala prazna pusta polna blata. Zato ugreznem raje se v sanje, čakam , da namesto lune sonce vstane, poglobim v dno se duše svoje, vse bilo samo laž je...........