Nekoč Nevem, ali bom potonila v nič, a če bom, naj takrat, ko v tebi je še sled spomina, ljubezen, ki umira, dokler je v nama, drhti, a še vedno ostaja nje dvom. Mogoče sem le nje odmev, a ko več ne bom življenje, ne nalivaj si pelina, naj žalost se ne seli v tvoj dom, srce naj vedno ti igra kot v violina. Morda bolečina v tebi ne bo ugasnila da v duši bila bi le tišina, a glej, se našla nekoč bova v njej a samo, če bova ji prisluhnila ko drug drugemu končno priznala da ljubezen med nama je resnica postala