torej emm, zarad dogajanja v svojem umu visji cilji, samospoznanje in poleg gledanje filmov, igranje ps3, poslušanje glasbe ampak v resnici, če se vprašam, zakaj sploh še živim zakaj se ne ubijem, zakaj ne zgnijem, zakaj sploh stojim pokonci smrti se bojim, gnitje pomilujem stojim pa pokonci, ker se zavedam svoje minljivosti ves moj trud je povezan z mojo smrtjo, posredno z globjim doživtjem v času življenja = rad bi pošteku kako sem lahko optimalen do vsega druzga primarnega razloga za življenje nimam in to sam zato, ker težko gledam kako en drugmu porivamo nož v srce razlogi zato pa so večinoma komentarja ne vredni torej, če zaključim živim ker se bojim smrti, bolečine, ki jo prinese vprašanje kaj bi blo, če tega nebi bilo ( ne to ni samomorilsko nagnenje ) hmm, če bi lahko z mislimi odplaval, zapustil to življenje mi nebi ratal nekej kriči v globini, nekaj se oglaša, nekaj kar ne da razloga za smrt iz tega se razvije sekundarni, ali je primarni ? razlog za življenje kako bit optimalen, kako vse sprejti in kako zraven ne ubiti samega sebe