jooooj...pa zakaj nekateri enostavno ne morejo mojih zadev pustit pr mir...zakaj se morejo vtikat v moje privatne stvari...pa da bi to vsaj bli taki ljudje, ki jim je resnično pomembno kak mi gre...ne, to so sami taki, ki sam čakajo, da bom rekla da mi ne gre dobro. sovražim to škodoželnost, pa tist izguljen "pa sej bo, ne smeš zgubit upanja, sej ti vsi stojimo ob strani"...pa ne da ne maram, da me drugi spodbujajo al pa neki...sam ko je to račeno tako...ne znam opisat, sem pa ziher, da čist vsak ve kaj mislim... pa ko že rečeš človeku, da se o nekaterih stvareh pač nočeš pogovarjat z njim, pa še vedno pika, pa vrta v tebe pa skos sam o tem...v vsakem pogovoru, v vsaki drugi besedi. to me res full moti, pa ne vem, kaj nej rečem oz. nardim, da se bo to spremenilo, ker nič ne zaleže...to ni res...takšno "prijateljstvo", ko je ena oseba iskrena, druga pa tako neiskrena in škodoželjna, je za tistega ki je na prvem mestu (iskren) tako težko...sploh ne vem kako nej se znebim takih kolegov, ki so enostavno (sorry na izrazu) prave pijavke...res ne vem kaj nej nardim