Teyka

res sem vesela, da je bil on ravno moj mucek, ker je bil res posebn...zdej pa je v mačjih nebesih

srečno nedelja zjutraj ali zvečer?

nakit

danes pa je na jedilniku "pravo" nedeljsko kosilo. goveja juhica, pečen krompir, meso in solatka...more bit, ker je krajevni praznik in sorodniki pridejo na kosilo.

DOBROTA "Dobra dejanja so dobrodošla le dotlej, dokler jih je mogoče povrniti: brž ko postanejo prevelika, rodijo sovraštvo namesto hvaležnosti." - Tacit

meni pa so kot hišni ljubljenčki ostal še sam polžki v lokvanju...muceka ni več, ker ga je povozil avto ... pa tak ga pogrešam, ko je bil tak cartelček, da mu ni para

ena otroška pesmica iz risanke, o medvedku uhku ali neki takega...gre pa približno tako... ...lahko noč otroci, lunica že sveti, v postelji vas tople sanje čakajo...

erazem

razmišljanje

prijateljstvo & ljubezen

okostnjak

...hvala da verjameš...sem prepričana, da mi bo lažje uspelo, ker vem, da je tu gor veliko takšnih, ki so to že dali skoz, na katere se lahko obrnem, in jim lahko vse zaupam...hvala

jeklo

zima

prijateljstvo... kaj se zgodi, ko med nama besed več ni? mar lahko prijateljstvo kar skopni? le kdo je kriv za muke te, ki naju sedaj narazen drže? kjer včasih bile so besede in smeh, danes je tišina in solze v očeh. prijatelji stari kot neznanci skupaj stoje, le kaj o vsem tem si misli srce? vsak spregovoriti si srčno želi, ampak kaj, ko poguma ni? kot bi mignil brez prijatelja minejo leta, in zdi se nam, kot da bo nam bila mladost odvzeta. ...za tisto mojo "najboljšo prijateljico" iz otroštva, ki sem ji stala ob strani v vseh težkih trenutkih, ona pa je meni prvi trenutek, ko sem potrebovala njeno pomoč obrnila hrbet...ampak tako kot vedno pravijo, za dežjem vedno posije sonce...ko sem se sprla z njo, in bila zaradi tega potrta, so mi brez razmišljanja na pomoč priskočile kar 4 prijateljice, ki so od takrat pa vse do danes moje zaveznice, skupaj smo neločljive in lahko premagamo vse...J, P, T in M hvala vam za vse

...vse tako znano...tut sama morm poskusit bit ena izmed tistih, ki se zavedajo, da so vredni nežnosti, ljubezni...da sem ena izmed tistih ki jim ni vedno treba drugim v vsemh stvareh priskočiti na pomoč, ko sem z močmi na koncu...na začetku je/bo težko...ampak mi bo uspelo

carina

zasanjanost

jarek

takoooo zaspanaaa...nočko

meni pa je luštkan igralec serije "kyle xy", matt dallas http://www.mundoplus.tv/imagenes/noticias/noticias_series/kylexy.jpg http://www.eastvalleytribune.com/images/photos/wgn29c50.jpg ali pa njegov soigralec "declan", ki ga igra chris olivero http://www.photorazzi.com/mas_assets/pfthumb/SGG-000622.jpg http://www.8x10proofs.com/featured/gfx/chris_olivero.jpg

jest pa raje dajem nežnost, kot pa jo prejemam...z nežnostjo se dotakmen prijateljev, družine- nasploh tistih, ki mi veliko pomenijo. to mi gre dobro od rok (vsaj sama tako mislim), podarjanje drobnih nežnosti in pozornosti, ki človeku polepšajo dan. tut sama rabim veliko nežnosti, čeprav je kljub dejstvu da se taga zavedam, ne znam sprejemat. sem tip človeka, ki tega da potrebuje nežnost ne pokaže...tip človeka ki se dela bolj močnega kot je v resnici...tudi ko ljudje to ugotovijo, se upiram kar se le da.

eho

jermen

sej v trgovini sem jih vidla, pa je blo tut tako, da ali se mi je zdela cena malo pretirana ali pa mi ni odgovarjala barva, ali pa spet kaj tretjega. če pa si narediš sam, je pa ziher ti zadeva všeč in jo nosiš, ker si se sam za njo potrudu. se si kake 3,4 leta nazaj skvačkala en šal, ki sem ga sicer malce preširoko začela, ampak se mi je zdel ok, dokler ga nisem končala...pa ga mam zdej najraje, ker sem ga nardila sama. če bi ga kupla in bi bil preširok/preozek, bi ga najbrž kar komu podarila, tako pa ne. tako da sklep...bom kr sama probala nardit pas. zdej bo itak konec izpitov čez 2 tedna in bo časa na pretek za takšne zadeve