Antoninus

Morda ni najboljši izraza moralna svoboda, sem pa mislil prav to, da lahko izberemo med možnostimi. S tem vprašanjem, kdo je potem odgovoren, so se pa tudi teologi matrali. Čim je nekaj ustvarjeno, temu stvarnik da neke lastnosti, drugače bi to bilo bitje z eksistenco, a brez esence, kar je absurd.... Lp tudi tebi:)

Res kontrola nad okoljem ni potrebna, da bi se človek smatral za moralno svobodnega. Tudi nisem mislil na okolje, ampak ostale zadeve, ki si jih naštel. Če nevrobiologija pravi, da si lahko želimo karkoli, če se res posvetimo temu, ni povedala v bistvu prav nič. Prav tako bi lahko rekli, da si lahko želimo karkoli, če si le to zares želimo, če se zares potrudimo, če se res skoncentriramo in podobno...Si jaz v tem trenutku lahko zaželim skočiti skozi okno? Ali pa česarkoli drugega kot tipkanja po tipkovnici? Očitno ne Si pa seveda umišljam, da bi lahko počel karkoli in s tem se imam za svobodnega.

To res ni predsodek. Samo nekako podzavestno ali pač zavestno ugotavljamo, da se v takšni družbi še prav posebno močno izraža satira razkoraka med videzom in bistvom.

Za Miklavža in Božička je jasno. Tako se lahko nekako naše dobre verske institucije, ki skrbijo za nas ovčice, prikradejo v dom skozi otroško sobico in spodbudijo najmlajše, da si gredo kakšne jaslice pogledat ali pa Miklavžev sprevod ter tako poskušajo vzpostaviti kakšne prijetne asociacije med škofovsko kapo Miklavža in sladkarijami.

To je definicija človške konstantnosti

S prvim stavkom se v celoti strinjam, ne le da nismo absolutno pogojeni s tem, sploh nismo. Vprašanje svobodne volje pa se razvije šele ko se pojavi posameznik, ki ima ta čustva, misli itd. oziroma, ko se subjekt izenači z objektom in se pojavi občutek odgovornosti za ta čustva, misli itd...čemur se zato reče lastne misli, občutki itd... Nadalje, seveda je res, da lahko spremenimo svoje vedenje, če to želimo....nesvoboda pa se kaže v tem, da nismo sposobni želeti česarkoli, ampak samo natanko eno stvar v določenem trenutku. Svoboda bi morala tudi pomeniti absolutno kontrolo nad omenjenimi rečmi, kajti delna svoboda je contradictio in adjecto.

Dobro povedano. Notranje kvalitete imajo to nesrečo, da so na notranji strani in zatorej očem nevidne. Ker pa vsi izbirajo partnerja bolj po tem, kako ga vidijo drugi, kot po tem kako ga vidijo sami, je pač videz tisto, kar bo takoj dostopno vsem in kriterij izbire je na dlani.

Pa še eno prednost imajo nezreli - kamor koli gredo, vedno se znajdejo v družbi sebi enakih, medtem ko zreli le redko najdejo koga, da bi jih razumel.

Popolnost je samo en koncept, ki nima nobene ustrezne vsebine v svetu.

Se strinjam, me pa zanima, kakšen argument uporabijo zagovorniki svobodne volje. Najmočnejše kar sem slišal do sedaj je: Iatk, da obstaja svobodna volja, saj vendar delam, kar hočem.

Pri tako debeli bukvi skoraj ne more biti drugače, še posebno če imaš zraven za brati še kako drugo obvezno literaturo...ampak jaz računam na čas okoli novega leta...namesto da bi se nastavljal petardam si bom privoščil

Res dobra knjiga, jo berem sporadično tudi sam.

Še en samokreacionist. Zakaj se ljudje samoustvarjajo tako, da nikdar niso z ničemer zadovoljni? In kaj naj si predstavljamo pod floskulo: biti iskren do sebe? Ali ni vsakdo iskren do sebe vsaj v svojih užitkih? In kaj pomeni, da smo zanikali naravo posameznika? Se pa strinjam s tem, da bi vsi hoteli iti samo naprej nekam gor v nebo in podobno...

Popravek, Mičo. Lahko ozavestimo tudi, da smo gotovi, da je naraven, resnica pa je, da pragmatizem tu našiša naravo 100 na uro.

To je zelo res. Tudi ko dobiš, kar hočeš, je to samo zato, da boš kadneje bolj cenil, kar ti je namenjeno. Se tudi sam včasih težko sprijaznim s tem.

Ta je dobra in resnična. To je pogruntal tudi Spinoza. Drugače pa spet še enkrat ugotavljamo, da smo prav tam, kjer je najboljše za nas.

Imam občutek, da si na vsaka dva posta govorimo, da nobena skrajnost ni dobra samo zato, da se nam ne bi bilo treba nikamor premakniti.

Ja, na to sem mislil. Pa tudi njegova naravna pravica je might is right, podobno kot pri Hobbesu. Tudi jaz bi ga malo predrugačil. Pa saj je to tudi point, da ko take reči bereš, sam razmišljaš kako in kaj. Še o naravnem pravu iz Dve razpravi: Kajti človek, najsi ga vodi razum ali zgolj željnost, ne naredi ničesar, kar ne bi bilo v skladu z zakoni in pravili narave, se pravi ničesar, kar ne bi bilo v skladu z naravnim pravom.

Le malce nerodno je, da se predpogoj lahko ugotovi samo a posteriori, iz izkušenj.

Res je Spinoza bil eminenten um in ima precej zanimivih stvari. Moj ugovor je samo na tem, da Etika ni ravno tisto, kar bi hotel imeti pod konceptom etike. Preberi, kaj piše o živalih na primer. Je pa njegova velika zasluga, da kot pravi vedantski ortodoksnež pride do tega, da je vse strogo predeterminirano oziroma se dogaja nujno. Mi je mnogo bolj všeč od Descartesa pa tudi od današnjih filozofov.

Rajši pojdi kar meditirat, drugače se lahko zabereš pa na meditacijo kar pozabiš.

Tako je. Zadnji čas, da pometemo z ostanki razsvetljenstva.

Ali je to komu uspelo pred letom 0?

Cult - She sells sanctuary Concrete Blond - Joey