girly

hehe .. naslednjič, bi cenili, če bi to storil ob lepem vremenu

hm. jaz se ne spomnim, da bi se sploh kdaj skregali. pa sva si povsem različni. drugače pa sem imela par blazno dobrih prijateljev, ki so se mi hudo zamerili zaradi kakšne stvari, ki se tudi njim menda ni zdela nič kaj pomembna, meni pa blazno. včasih niti ne stvar, zaradi katere smo se skregali, pač pa njihov odnos in reakcija na vse skupaj. in ko se jaz enkrat namulim, je to konec. ne glede na zgodovino. mogoče je tvoja kolegica ista. imela sem ful dobrega kolega. od 6. leta naprej sva bila kot rit in srajca, če že ne videla, pa vsaj slišala po telefonu vsak dan. pa si je našel eno deklico, ki je njegovi starši niso ravno odobravali in sem bila tako prijazna, da sem mu dala ključe našega vikenda, da sta se tam dobivala na črno, skrita od vseh. sta se očitno imela hudo fajn, ker je preproga v moji sobi bila vsa umazana od vina, pa vosek polit po policah in po tleh (tepihu). sem ga parkrat opozorila, pa nič. še kar dalje ista svinjarija. moja mati pa kolerične napade dobivala in kričala na mene ob vsakem novem fleku. in on pozna mojo mater in ve, kakšna je. pa vseeno ni pazil. nazadnje, ko sem mu težila o tem, mi je celo rekel, naj ne težim in pač naj dam eno manjšo okrasno preprogo čez. no, potem je pa bilo fertik. mi je bilo čisto vseeno, če sva bila huda prijatelja tistih 18 let do takrat. kaj je preveč, je pa preveč. saj sem ga pogrešala, ampak še mi zdaj, pa je skoraj pol leta od tega, na kraj pameti ne pade, da bi stopila v kontakt z njim. če se ne zna vživet v moja čustva in v moje trpljenje, ko mati kriči na mene zaradi nečesa, česar sploh nisem naredila (valda nisem povedala, da je on) in se vsaj toliko potrudit, da do tega več ne bi prihajalo (glede na to, da je on odgovoren), si pač ne zasluži mojega prijateljstva. in še manj, da bi mu na roko hodila. in sva zaključila. zaradi bedastih flekov na tepihu. mogoče se tvoja prijateljica isto počuti. je tisto, kar sta imeli, bolj čustveno in osebno doživela kot ti. Joooj .. sem se še na to spomnila. Zdaj že bivši mož moje sestre (se ji je uspelo ločit že pred svojim 30. letom - fenomen) ji je na 26. rojstni dan pripravil surprise party. Je rekla, da je 26 res ena bedna številka in da ne misli praznovat. No, on je poklical njene sošolke in srednje šole in faksa, s katerimi se je v času šole ful družila, potem pa so nekako izgubile stike in jih povabil na njen r. d. Seveda se sestri ni sanjalo o ničemer, sošolke so celo parkirale pri sosedih, da sestra ne bi česa posumila. No, ko je prišla domov in zagledala vso tisto množico starih kolegic, je kar jokala od sreče.

... pa ga več ne bo

hm. ja do zdaj še se mi pri nobenem ni zdelo, da bi bil fotru podoben. samo pri tem. je pa tudi res, da še si prej pri nobenem nisem niti v najbolj divjih sanjah mogla predstavljat, da bi z njim lahko ostala, pri tem pa mi to nekako ne dela problemov (samo glede števila mačk se nikakor ne moreva sporazumeti). no, bomo videli. najprej faks, pa služba, pa malo dlje časa londona, vsaj par mesecev, da vidim, če je to to in tam ostanem, potem pa dalje o resni zvezi razmišljat. včeraj sem šla zvečer na drink v zlato ladjico in ugotovim, da tam kelnari kolegica, s katero sva se nazadnje videli, ko sem bila v 8., ona pa 7. razredu in sva skupaj hodili fakultativno na nemščino. jebela cesta, je zrasla. čisto prava ženska postala. potem pa še skapirava, da sva skoraj sosedi v LJ. veselje kratkotrajno, jeseni gre na nizozemsko. se pa moram pohvalit, da imam eno in isto najboljšo kolegico že celih svojih 25 let, poznava se, odkar je 3 mesece za mano prijokala na svet. stanovala tam, kot moja babica, potem pa skupaj jaslice, vrtec, mala šola, OŠ, potem pa vsaka po svoje ampak še zmeraj skupaj. naslednji vikend pride na obisk!! xrosex xrosex

jaz pa pravkar mljackam kruh nadrobljen v kakav. zmanjkalo grisa, čokota in hrustka.

DOBRO JUTROOOOOOOOOOOOO! Uh, danes pa sem se kar neke dobre volje zbudila! Pa nisem sanjala nič ekstra (kako se moj pritožuje, da se je zašink preveč posušil), pa vreme je tudi zanič, pa še v službo moram čez 2 uri. Ali sem ipak čudno dobre volje. Hm. Mogoče kaj v planetih. Se ne spoznam na to. Leeon, naš foter je mamin rojstni dan tako elegantno speljal, da še ga danes častim kot boga. Mati je imela 50 let in se seveda spodobi, da se naredi orink fešta. Ker pa je totalni control freak (kozorog pač) bi ta fešta bila prej teror. Posebej organizacija. No in je foter tuhtal in tuhtal kako se izogniti skrajno neprijetnemu dogodku in dotuhtal, da jo je najboljše poslat na eno hudo potovanje (vsi v familiji radi potujemo). Ker ima mama r. d. ravno za božič, jo je poslal na Norveško. So se vozili s severnimi jeleni, pa Božičkovo vas šli pogledat, pa kaj jaz vem kaj še vse. Je povsem navdušena domov prišla. In smo se izognili vsesplošnemu kompliciranju glede fešte, še pred katero bi itak bili vsi na smrt skregani. Po moje bi tudi tvoja bila navdušena nad čem podobnim, kakšnim vikend izletkom (no, vidva se lahko odpravita oba). Ravno včeraj sem se s fotrom pogovarjala po telefonu in mi je povedal, da sta z mamo šla na kosilo v Varaždin (oz. nekje blizu), ker se mu je ful zaluštala jagnjetina. In sem skapirala, da sem si našla tipa, ki je dvojnik mojega fotra. Pa ne samo glede kuhanja in cenjenja dobre hrane (če se je treba 2 uri voziti do restavracije, so bomo pač vozili), še v vsem ostalem mu je ful podoben. Zdaj pa se sprašujem, koliko je takšen odnos zdrav ... No, naj omenim, da imam hudo kul fotra in nikoli nisem čutila pomanjkanja očetovske ljubezni, tako da se mi ne zdi, da bi si iskala nekoga, ki i ga nadomeščal ...

lepo ajajte vsi skupaj!

jebela cesta! če še mi enkrat prodajo buče, ki imajo po kleti okus, jim bom glave potrgala!

uh ... začimb imam že polno kuhinjo, jih povsem obvlada .. od navadnih do eksotičnih. in glede na to, da imam jaz rada bolj "medlo" hrano, dvomim, da se mu bo tečaj začimb zdel koristen. hehe. valentinovo pa imava zmeraj, ko se vidiva, se tisti datum prav nič ne razlikuje od ostalih dni. še zmeraj redno dobivam rožice, pa hodiva ven jest, pa na kakšen izletek, pa školjke mi z morja nosi, pa vse. se nimam kaj za pritoževat. redkokateri tako dolgo vztraja (2 leti) ... ga moram pohvalit.

hm. danes bo bolj težka, je že kosilo mimo, se pa lahko za drugič zmeniva

joj, moje stanovanje pa je res pravi brlog ... bo treba nujno nekaj glede tega ukrenit.

jaz pa danes z zelenjavo nadevan krompir, vegetarianske polpetke in kristalko.

hehe.. ti pujs jedni ma mu bom pustila, da si sam tečaj izbere, katerega bi rad, jaz bom samo financirala stvar ... hehe ... kaj jaz vem, on pač rad kuha in če bi še enkrat šel v šolo, bi šel za kuharja ... tako da bo po moje čisto navdušen nad tečajem. drugače pa načeloma niti ne hodim s tipi, ki ne znajo kuhat oz. ne pokažejo interesa za to. sem od doma navajena, da foter kuha in tudi od svojih tipov enako pričakujem. jaz perem, likam, čistim in pospravljam, on pa ima, da dobro kuha, pa to perfektno laufa. no, pa še kakšno žarnico mora tu pa tam menjat, pa pajke z bajte pometat. jooooooj .. sem se spomnila, kateri šport mi je ful všeč. baseball. sicer se ne utrudiš nekaj, ampak mi je hudo fajn. pa še talentirana sem. hehe. mi je prav fajn šlo tistih prakrat, ko sem ga igrala (na nekih taborih angleščine, kjer so nas američani imeli čez). a to se da kje v LJ igrat?

dobro jutro vsem skupaj! Ebor, ti bom jaz dala fuzbalerske noge!!! satan! moje nogice so čisto lepe evo nogice .. a ti to zgleda fuzbalersko? hmph ... sem rekla, da sem takoj ukrepala in pustila aerobiko, potem pa skrbela, da se je stanje izboljšalo (en čas brez visokih pet, pa vedno z avtom povsod, pa splošno nenaprezanje nogice seveda). tako da sem zdaj zadovoljna z njimi. kuharske tečaje mi je usplo najt in sicer ful dobre, same dobre kritike z vseh strani. evo letošnji program, če še koga zanima: 23/09/2006: Jesenske sladice: pogled na tradicionalne recepte 07/10/2006: Priprava morskih rib na 1001 način 21/10/2006: Žita v kuhinji (leča, pira, pšenica), kuhajmo zdravo! 04/11/2006: Meni lovca: kako pripraviti divjačino, gozdne sadeže in gobe? 18/11/2006: Školjke in morski sadeži: Sredozemlje in Bretanija 02/12/2006: Priprava božičnega menu-ja: francoska tradicija 13/01/2007: Testo v kuhinji: priprava jedi iz različnih test 27/01/2007: Valentinov romantični večer: Uporaba afrodizijskih začimb 17/02/2007: skrivnosti francoske kuhinje: osnovni fondi in omake 24/02/2007: Obisk sirarstvo Orešnik (Horjul): Degustacija, vključevanje sira pri priprava jedi 10/03/2007: Skrivnosti Kuhinje severne Afrike: Maroko 31/03/2007: Sunka, hren, jagnje… kulinarični simboli velike noči, priprava na različne načine. 21/04/2007: Skrivnosti francoske kuhinje: Sladice in torte 12/05/2007: Festival pomladne zelenjave 26/05/2007: Praznujmo skupaj konec sezone: obisk vinorodnega okoliša (samo 6,000.- SIT / OSEB.) Ebor, fora je v tem, da bi moj rad to svoje kuharsko znanje še nadgradil in sicer glede kakšnih bolj specifičnih jedi. Sem skoraj 100 %, da bo od teh tečajev izbral enega od "morskih" ali pa tistega z divjačino in gobami. Je že gledal te tečaje, ampak en pride 12 000 sit (par ur samo traja) in se mu je to malo veliko zdelo. Tako da bo to po moje čisto dobro darilo, ga bo zelo vesel. Pa itak še bo kakšne stvari zraven dobil, nekaj za "odvit", je še pravi otroček glede tega. Lani sem mu kupila tisti balon, ki jih v BTC-ju napihujejo - kot darilo v balon zavijejo. in notri še en kup manjših balonov in stiropornih kroglic in nekega drugega smetja ... Je tisto tako dolgo trosil, da je počilo sredi sobe in sem še potem vso nesnago sesala dva tedna menda. Te stiroporove kroglice kar bežijo pred sesalcem. Organizirana vadba mi pa nikoli ni bila všeč. Včasih ti pač ne paše telovadit ravno ob tistem času, pa se potem počutiš krivo, ker si že plačal in zdaj ne boš šel itd ... Se raje s kom individualno zmenim, pa grem tistih 2x na mesec ko mi res je. Hvala za info ponudbo glede tečajev vseeno. Če si kdaj premislim, ti javim. No, glede potovanj pa sem tudi raje na poti preko lastne režije kot preko agencije. In to sama, če se le da. Da se ni treba prilagajat. Me pa zanimajo povsem različne destinacije kot Audente. Hehe ... Mene na vzhod ne dobiš, pa da si bog. Enkrat sem bila v Turčiji. Celih 6 ur, potem pa s prvo ladjico do Rodosa. Turčija - never again. Vse se mi je gravžalo, žejna, lačna, nadležni Turki, ki mi že itak niso ne vem kako simpatični, pa poniževalni odnos do žensk ... Jao. Najslabših 6 ur mojega potovalnega življenja doslej. Nisem jaz za take stvari ... V bistvu sem bila že povsod, kamor sem želela it, po celi Z Evropi (Portugalska, Španija (celina + otoki), Francija, Italija + ostale naše sosedske države, Nemčija, Anglija, Grčija, Belgija, od ta daljnih pa vzhodni del ZDA. Zdaj se že na ene in iste kraje vračam. V interesu so še mi zahodne ZDA, Avstralija in Nova Zelandija, ampak za to je potreben cajt. Ki ga trenutno nimam. Moji najljubši placi pa so London (absolute best), Bruselj, Dunaj in Zagreb. V vseh bila večkrat (razen Bruslju) za dlje časa, tako da nisem eden od turistov, ki si grejo znamenitosti pogledat in so potem čisto navdušeni, ampak dejansko poznam ta mesta, pa še se mi vedno zdi, da bi še se kaj novega zmeraj lahko našlo in da je še treba it nazaj. Joj ... koliko je že ura. Moram v knjižnico in v trgovino. PA še sploh ne vem, kaj bi danes za kosilo. Bom malo po "kaj pa bomo danes jedli" pogledala, mogoče dobim kakšno idejo ...

joj, so dobri

pa moja zverinica ...

Trudi, čestitke tudi od mene. Zdaj boš lahko poste nabijal tudi čez vikende ... Hehehe ... Hm ... mraza ne maram, dobim neke izpuščaje srbeče ki niso prav nič simpatični (oz. besede mojega bivšega šefa, ko sem predlani pozimi po tistem nenormalnem mrazu enkrat šla s trolo v službo in sem jo čakala 100 let, da me je pošteno vmes nazeblo: "Kaj pa imaš to grdo po vratu??"). Tako da smučanje, drsanje, sankanje, hokej in kaj je še podobnih zimskih radosti, odpade. Enkrat na leto se 4 kolegi tradicionalno odpravimo na Pohorje sankat, pa še takrat sankamo pol ure, pa v kočico segret, pa naslednje pol ure, pa spet segret ... in tako, dokler se ne naveličamo. Ko sem bila mala sem hodila k gimnastiki, kar je v našem mestecu bil neke sorte prostovoljni mus. Tako kot v nekaterih selih množično hodijo k verouku ali pevskemu zboru ali kaj vem čemu, smo mi k gimnastiki. Potem so mi pa enkrat prstane ukradli, mati doma znorela (ja kaj pa pričakuje, če 8-letnemu frocu zlate prstane navesi na parkeljce?) in je bilo fertik z mojo gimnastiko. V OŠ planinci, tisto je bilo kar kul, ampak bolj zaradi družbe kot česarkoli drugega. Potem taborniki, sem celo naredila izpit za voditeljico medvedkov in čebelic (najmlajši), ampak mi nihče ne verjame, ker baje baš ne zgledam, kot da bi se nekje po šotorih kotala in drva nabirala za ogenj zakurit. No, dve leti sem še celo prve in druge razrede učila taborniških veščin, potem pa ugotovila, da jaz pač nisem človek, ki bi imel pretirano veselje z deco. Mater so mi šli na živce ... Na faksu sem se vpisala ka aerobiki, hodila 3x na teden. Pa ne zaradi lastnega veselja, ampak zato, da se mi ne bi namnožil celulit (je še bil takrat v dokaj začetni fazi). No, potem ugotovim, da hodi od mojega ful dobrega kolega sestra k tej isti aerobiki že kakšno leto in se ji stanje s celulitom ni nič izboljšalo (ona je sicer hodila zaradi kondicije) in sem pametno prišla do sklepa, da pa meni res ni treba tam švicat in se matrat, če ni rezultatov. Pa še meča sem dobila kot en fuzbaler. :xx!: Za tenis imam prešibke tačkice, mi roko kar obrne, ko žogica ob lopar udari, za rolanje tudi nisem nek talent, mi bremzanje blazne probleme dela - nimam dovolj moči, da bi me ob pritisku bremze ob tla dejansko ustavilo. Badminton je kul, ampak nihče ni ravno navdušen nad njim, razen ene kolegice, ki pa za moje pojme malo tu mač vmes govori in se niti ne utrudim, če grem z njo. Eni jadranje smartajo kot šport. Jao. Nikoli več. :xx!: :xx!: :xx!: Hm. A še kaj ostane? Hehe ... Glede kuharskega tečaja pa sprašujem zaradi tipa. Bo skoraj imel rojstni dan in mu je treba nekaj za darilo omislit. Obvlada kuhanje v nulo, res naravnost odlično kuha (me je v pol leta poredil 10 kil), ampak bi se rad naučil še česa prav extra kuhat. Kakšno tujo kuhinjo ali pa morsko ali pa kaj podobnega. Sem iskala po internetu - neuspešno. Kam pa rada potuješ? Kateri so tvoji najljubši placi?

crkotina je meso. ki ga na tej deski ni.

joj, meni se še pa do službe ne da peš, pa jo imam čez službo. sramota. ampak res še nisem našla športa, ki bi me potegnil. pa sem že vse živo probala. hobiji ... kaj jaz vem .. a kuhanje šteje? hehe ... v bistvu hodim v službo, pa fax dvopredmetno in mi bore malo časa ostane za karkoli drugega. da bi se prav intenzivno s tistim bavila. no, včasih sem sličice životinjsko carstvo zbirala, pa sem napolnila album in zdaj še tega ne več. pijačke pa potovanja ... moja glavna dejavnost v prostem času. ej a slučajno veš za kakšen tečaj kuhanja? (pa ne začetni)

25 km na biciklu? jaz umrem. kolesa sploh nimam. no, mogoče še je kje v kolesarnici tisti poni iz osnovne šole. če si ga ni kdo "sposodil". hehe ... joj, jaz bi tdu morala začet športat. nujno. ampak ne nekaj tako bednega kot je ftines npr. to je preveč dolgcajt.

evo še slikico kosila od zadnjič ... gobice, bučke, malancani, krompirček, paprika, malo sira pa še italijanski radič se je nekje skrival ... mmmmmmm

audente, pa trudi! včasih glavna, zadnje dni pa kar tiho. trudi a nisi nekaj govoril, da dobiš povezavo? pa si še manj tukaj kot prej. danes je bil pa en fajn dan. fajn v službi, potem fajn kosilo, zdaj pa še sledi ena fajn pijačka ... taki dnevi so mi všeč.

jaz pa danes menda eno dobro domačo gobovo juhico ... sem dedkovo skrinjo malo izpraznila .. hehe

dobro jutro vsem skupaj!

meni so ga pa takoj. v roku enega dneva. potem pa modem ni nekaj delal in so to tudi v roku odmah porihtali. si sploh en znam predstavljat življenja brez neta.