BRAVO eden boljših komentarjev se popolnoma strinjam s teboj se strinjam s tabo tudi midva z mojim sva najino prvo muco evtanazirala, zadnji dan je bruhala kri, bila na 6 ur na kapalni, skratka šlo je h koncu, sedaj, ko gledam nazaj, pa vedno vsakemu povem, da mi je žal, da sem dovolila, da je umrla v tujem in zanjo stresnem okolju, umrla bi tako ali pa tako, žal mi je, ker sem dovolila, da so za njeno trupelce poskrbeli tujci, ne pa midva, ki bi jo lahko pokopala na našem travniku, kjer je bila srečna, skratka, še danes po sedmih letih mi je žal, ko so ji dali inekcijo, sem ji v mislih skozi govorila, da mi je žal, nikoli tudi ne bom pozabila njenega zadnjega prosečega pogleda, skratka grozna izkušnja, vsa bitja moramo umreti, to je jasno, ampak ne zdi se mi pa prav, da kdorkoli umre od tuje roke, seveda srčno upam, da nikoli ne bom v situaciji, da bi mene kdorkoli prosil za to pomoč, in pa, da jaz ne bom tista, ki bo prosila za tovrstno pomoč