Mateja

To je tudi moja izkušnja.

yeahhh... kdo je torej zdravilec?

ti, ti Bobnar (vsaj asc devica mu ne uide )

Aira... najbolj šarijo po podzavesti tisti, ki so ti najbližji... skoraj ne verjamem, da komu (zavestno) dovoliš, da žnara po tvojih največjih ranah, strahovih in to tako, da te vedno dobi nepripravljeno .... Fascinantno se mi zdi, kako noro dobro smo tole spedenali - tisti, ki najbolj tapkajo na naše srce, tudi najdlje sežejo v našo temo! In zato imamo toliko več volje in želje, da svojo temo iz podzavesti razsvetlimo. Včasih je zelo blagodejno, če sredi takega procesa 'pride mimo' kakšen 'zdravilec' in nam pomaga ojačati našo jedrno energijo... gre lažje aja... še tale hudo pomembna karma ... da ni morda, slučajno, kaj pa vem, znabiti, da sem recimo jaz tam zavoljo karme, ko nekdo doživlja, kar doživlja... in bi sfalila svojo velepomembno karmo (ki se jo itak ne da sfaliti, zato je skoraj brezveze, da se toliko govori o njej), če ne bi reagirala, kakor mi intuicija šepeta, srce govori ... Mojca ... šarimo ves čas, saj ravno to je to ... KAKO šarimo, da ob tem VSI doživljamo spremembe na bolje - that is the question now ...

Aprilski prevod sporočila Grupe 'SMRT ZVEZDE' že na voljo

Contesa, kolk sem se režala, ko sem tole prebrala Krokodil, en pobožek

Če bi me tole vprašal pred nekaj leti, bi brez pomišljanja rekla, da naj zdravilec pomaga tistemu, ki ga prosi za to. Danes dojemam 'pomoč' drugače. Kajti vedno bolj občutim povezanost z vsem, kar je, zato to ni več neka intelektualna fraza, ki je zvenela lepo, pač pa moja realnost, ki jo doživljam s svojim bitjem. Od vseh tehnik, ki sem se jih naučila in ki bi me zlahka popredalčkale med zdravitelje, danes ne uporabljam nobene več. Vendar pa vem, da s svojo energijo delujem in vplivam ne samo na svojo najbližjo okolico, pač na na vse, kar je. In takšna nisem samo jaz, takšni smo vsi, oziroma - takšno je vse. Če hodiš po ljubi zemljici v tem zavedanju, potem je hecno se spraševati, ali smem pomagati, ali ne. Ne potrebujemo naziva 'zdravitelj', pa vendar to smo v mnogih vsakodnevnih situacijah ... ko se nekomu nesmehnemo, ko nekoga pogledamo v oči, ko ga objamemo ..... in vse to naredimo na subtilnejšem nivoju, se pravi nevidnem tudi, če miselno energijo usmerimo v nekaj ali nekoga s sočutjem ... Se tedaj sprašujemo: 'ali mi je to dovoljeno?' Če se kdo to res sprašuje, potem naj vprašanje raje naslovi na edini pravi naslov - svoje srce! Ravno v zadnjem sporočilu Mihaelove grupe energij, je ena prispodoba, ki mi je zelo blizu ravno zaradi preprostosti: če si predstavljamo 'zgradbo boga' kot tkanino, potem si lahko zamislimo, da vsaka sprememba v stvarstvu naredi gubo ali gubico v tej tkanini... Če se znajdem ob nezavestnem človeku, potem tam nisem zato, da bi štrikala s svojim umom... če se znajdem ob človeku, ki mi potoži o svojih stiskah, potem to tudi vzamem kot priložnost, da v dani situaciji izrazim najboljše, kar ta trenutek sem in pomagam človeku, da začuti svoje jedro. Res pa je, da pomoč doživljam kot nekaj, kar sočloveku ne odvzema moči, pač pa ga navda z občutkom, da zmore in, da ima na voljo podporo. Sama nisem izvajala nobene tehnike - ne z dotikom, ne na daljavo, če človek ni izrazil želje po tem. Mi je pa danes jasno, da sem še kako delovala vsaj na svoje najbližje (dejansko pa dosti širše), ko sem šla sama čez nešteto procesov. Bomo še kakšno rekli o tem (mmmm, energije )... zanimiva tema, nosorog

Ooo, si bila v 'mojem' arboretumu ... jaz pa ravno imela v mislih, da našo prevajalsko ekipco povabim tja, ko se tale nora gužva malo poleže... (grem na špancir skoraj čisto vsak dan že nekaj let, edino tele prvomajske gužvarije me ne spravijo not niti s ketnami :xx! bila sem 'pridna' ... poštimala kup reči za nazaj (ker prej nekam predolgo nisem bila pridna )... teden zaključujem z enim dobrim filingom, da je čas za nekaj sprememb .... in Selene, kako že gre...'I am ready!'.... Oh, yeahhhh!!! lepo se imejte vsi

sem že popravila

Strah je, kot kaže, globlje zasidran v naše bitje, kot si predstavljamo... vsakodnevne okoliščine, ki v nas prebujajo te občutke, so samo vrh ledene gore in nasveti, kot so pozitivne afirmacije in globok vdih, sproščanje pred situacijo, ki v nas prebuja strah ipd., nam pomagajo samo narediti nekaj kljub temu, da nas je strah... Morda je strah tisti vzgib v nas, ki smo ga vgradili v svoje bitje z namenom, da nas bolj poveže z nami, z vsem, kar je, da nas požene v to gibanje, ki mu nekateri rečejo 'duhovno iskanje'... pri tem imamo izbiro: lahko bežimo od njega, lahko se pretvarjamo, da ga ni, lahko se prepustimo zavajanju našega uma, ki nas zlahka prepriča, da smo strah 'premagali', lahko... ali pa se ustavimo in se soočimo z njim, ga vprašamo, kaj nam želi sporočiti, zakaj je tu... bežati pred strahom pomeni tudi, uporabljati vse mogoče tehnike in pomagala, da strahu ne bi bilo več, da bi ga nekaj raztopilo, da bi strah z njihovo pomočjo izginil... kar je seveda ena od izbir, kako se soočamo z njim, oziroma, koliko plasti čebule smo pripravljeni olupiti. Ne gre za prav - narobe, pač pa za to, da si povemo, kaj od tega izbiramo in smo si tako bolj na jasnem, kaj in zakaj nekaj imamo. Način, kako se tega lotevamo, je s precej humorja povedal Tobias (- ob koncu sporočila je zgodba o štirih iskalcih, ki hodijo po poti razsvetljenja in na poti srečajo kačo) prevod sporočila

... fletkano branje... smo našo Mushi omožili ...

O, potem še ni tu lejt - Mick, srečno potuj in uživaj na vse pretege

Angell, vse OK in veliko užitka na luninem forumu ti želim

aakhut!!!!!!!!! WB

Stane VSE NAJBOLJŠE

ahm, jaz tudi :xx!: ... zjutraj sem zelo težko vstala... kar spala bi ene tri dni skupaj... pa raztresena nekako, med vožnjo nekam odsotna, ...neštetokrat sem se spomnila Marsinega nasveta, naj bomo zdaj posebno prijazni in razumevajoči z otroki (totalno so out, kar vreščijo in se zaletavajo nekaj, nič se jim ne da delat - saj meni tudi ne , enim je slabo, se jim vrti, jokajo...) sicer pa pijem eliksir (akvamarin), blazno tudi meni paše pit ogromne količine vode... žal, pa sem tudi kar naprej, lačnaaaa :o|o:

gledam zdajle našo pasjo primadono ... drnjoha tamle, stlačila se je pod radiator, da jo malo greje, copate si je pod glavo naštimala... boli jo patka ... malo zacmoka med spanjem, pretegne tačice, nekaj celo smrči ali kaj... ehhhh, tole bi bila jaz zdajle, točno tale naša Šilula (She sicer)

Bern, hvala za komentar... je res, povezovala sem z MC, čeprav gre za kulminantnega Jupitra, ki je v 9. hiši... ker je najbližje MC, sem pač sklepala, da deluje nanj... saj bi raje videla, da ne bi ... ne vem sicer, če si tole prav razlagam, ampak recimo, ko mi bo Saturn vsak čas sedel na ASC (15 st. raka), ali je to že en tak sprožilec, ko se 'zbudi zmaj' in začne delovati ...

Jaz sem se točno med mrkom vozila domov... vse OK, malo čutim notranji nemir, malo glavobola... zdajle pa grem nazaj v LJ, imajo kandidati svoje javne predsatvitve (novo vodstvo)

tole je res zoprno in štekam... in res je to domena staršev, ne otrok. Imela sem tako izkušnjo, vendar zanimivo, samo z eno familijo. Tudi mi smo imeli kar naprej obiske in polno hišo otrok, nikoli ni bilo problemov okoli tega, samo ena familija je naredila totalni darmar pri nas. Mama je mirno sedela, pila kofetka in čvekala, medtem, ko sta njuna otroka kot za stavo uničevala vse, kar se je dalo. Vsake toliko je rekla 'Jan, daj mir!' in to je bilo vse, dokler meni ni prekipelo in sem ji rekla, da tega ne bom več prenašala, ker mi bosta mala dva bajto sesula vsak čas. Povedala sem ji, da imam raje, če drugič pride sama na obisk ali se dobimo kje v naravi. Tudi v varstvu opazim to razliko - eni otroci se igrajo, zatopljeni so v igro in ne lomijo in ne delajo škode, kjerkoli se da, pospravijo igrače za seboj sami od sebe, drugi pa kot, da ne bi vedeli, kaj naj bi z igračami sploh počeli, vrtijo jih v rokah, dokler kaj ne poči, se razleti... in tisto potem pustijo tam, kamor je odneslo, primejo drugo stvar in spet...

se strinjam Marsa smo že lani nekaj rekli o tem, da bi bila nekakšna 'članarina' verjetno najugodnejša ršitev za vse, kar omenjaš...

... velikokrat, pravzaprav kar naprej imam tole v mislih... namreč, moj prispevek. Verjetno je brezveze, da razlagam, saj končno, dokler je mišljeno kot prostovoljni prispevek, nikogar ne zanima, zakaj ne prispevaš... ampak vseeno, že zato, ker mi je mar za tole, ker nisem brezbrižna in ker zares cenim in sem hvaležna za to, kar sta ustvarila Marsa in Mitja za nas... skratka - lani sem vsak mesec nekaj malega nakazovala, potem pa me je stisnil primanjkljaj zaradi nekajmesečne bolniške... zdaj lezem iz rdečih številk in kmalu bom lahko spet nekaj malega dodala med donacije... želim vama veliko podpore - tudi finančne, pri uresničevanju tako čudovitega projekta, kot je LN

Neptun v 5. hiši - škorpijon (del velikega trigona, ups, zmaja, se pravi, v trigonu z asc, marsom, jupitrom, sekstilu s soncem, plutonom)... če sem prav razumela Berna, potem, kadar 'se pokrije', začne delovat cel zmaj in nazadnje 'špona' sama opozicija (sonce/pluton op. jupiter)... torej je vprašanje 'ali je to to?' razvlečeno na vse točke zmaja (1., 5. 10. hiša - trigon in sonce - 3. h.?)... , saj je moje delo (10.h.) vezano na področje 5. in jasno, tudi s 1. hišo - kar pomemben 'kos' mene torej, če se Netunova energija razširi na vse tole ...

Bern, najlepša hvala za tvoj odgovor ... krasno si mi tole razložil

Vojko... sva istočasno postnila ... nama je REGRES zgleda obema zlo všeč ... oooooj, dejmo mal resnosti klele, to ni vse skupaj nič :xx!: Stane... a zastonj je? jah, a ti vidiš... tud regres ne pomaga zmeri