Mateja

... sej res, mal pa res

Na oblikovni, recimo, nimajo urejene prehrane (BTW, tudi še kaj drugega ne - recimo WCjev, garderob - hodijo ves dan v morkih čevljih, če zunaj dežuje)... imajo pol ure odmora v ta namen in tamali se morajo sami znajt... zakadijo se lahko v tem času edino v eno miceno štacunco in kupijo sendvič ali kaj tako zdravega - če seveda pridejo na vrsto... lahko tudi v Plečnika, tam skoraj zagotovo ne pridejo na vrsto(tudi prfoksi tam čepijo in tamali jih ne marajo še med odmori gledat, jasno), pa drago je tudi tole... pouk pa imajo od pol osmih do približno pol štirih ali dlje... če hoče Daša ob pol osmih bit v LJ, mora vstati nekaj čez pet, takrat pa je redko kdo pri volji za kakšne kraljevske zajtrke... preden prileze do Kamnika nazaj, pa je ura že pet ali šest... takole pa imajo v srednji, in to sredi takega tempa in intenzivne izrabe energije... :xx!: Na naši šoli je hrana zelo okusna. Sem kar špičasta okoli tega, ampak tale naša je res ... niti malo ni tista 'menza' varianta, ki je ne prenesem. Ne rečem, da je zdaj kaj extra zdrava, ampak otroci so siti, ne samo repete, lahko tudi 3x vzamejo karkoli, tudi kosilo... posebej pa imajo ves čas na voljo sadje (jabolka, vačsih tudi banane, pomaranče) in kruh... to pa lahko pridejo vsak odmor iskat... za malico imajo res vse živo - od mlečnega riža, hot doga, sojinih polpetov do sirovih štručk... pa jogurt, mleko, čaj, sok.... ma, kar se hrane tiče, pa tukaj ni slišati kakšnih pripomb. Kuhinja je prav ... je taka odprta, da gledamo, kaj se kuha, taglavni kuhar nosi tisto kapo (po 'činih' imajo to, menda ), se dobro razumejo z malčki vsi tam v kuhinji in veliko učiteljev naroča hrano za domov (čeprav - poceni pa ravno ni), ker je tako okusna (evo, danes so jedli - kremno juhico, ocvrtega osliča, krompirjevo in francosko solato in sladico, pa sok... aja, v naši kuhinji vse delajo sami... ne kupijo recimo kremšnite, ampak jih naredijo, pa lazanje in musake in štrudle in ... ma, vse živo)

ooooooo, kolk dobr, kolk dobr, astra

Marsa kolk si tole ... a veš, da res... ves čas imam nekaj takega še 'zadaj' ... eno tako 'to ni vse... še nekaj je... kao... nekaj manjka...' itd... in tale tvoja razlaga mi je marsikaj pojasnila. Res TNX a lot ... ko sem tole zjutraj vprašala na forum, se mi je tale Kiron ves dan pomalem motal okoli... in sem sama pri sebi nekako z 9. hišo in ribami seštevala skupaj in ena od teh reči, ki bi bile lahko tudi 'njegove' je povezana z odnosom do 'boga'... ki je bil od nekdaj nekako močna jeza nanj in ko sem recimo taka plašna pridna devičica, kot sem bila tam pri 9, izpod čela gledala tistega župnika pri verouku in nisem hotela več tja hodit, špricala maše tako, da sem šla v slaščičarno in se v gimnaziji na žive in mrtve prepirala z vernimi sošolci... a veš, tisto, ko ti je jasno, da ni 'normalno', ker sem bila preveč očitno čustveno v štosu (iz meni - takrat - neznanega razloga ... ta del sem že 'ozdravila', je bilo nekaj zelo osebnega med mano in 'bogom') ... no, to mi je danes kapnilo, da bi tudi lahko bilo del njegove 'rane'... poleg tega pa imam eno čudno bremzo okoli potovanj, čeprav mi vse tako kaže, kot, da naj bi potovala na veliko... mah, mi je dalo tole nekaj novih vpogledov v moje globine aja, huh, še tole, ki je tudi 'zgodba' - Kironova verjetno :o|o: ... od nekdaj sem bila v tem, da bom arhitektka... to je bilo nekaj, kar je že skoraj držalo... na sprejemcih pa sem pogrnila... kar mi še ni čisto vzelo poguma in sem študirala gradbeni faks in kot občan (ali kako se to reče) še arhitekturo... naredila pogoje za vpis v 2. l.... na spejemcih pa ponovno pogrnila... nakdnadno so mi odbili eno točko, kot je potem predsednik komisije povedal in čisto prostodušno priznal, da se to pri njih dogaja tako... povedal mi je tudi, kateri prfoks je to tako naredil in meni se je takrat sesul svet... ene 14 dni nisem prilezla iz sobe... se potem vpisala na PA, naredila tisto matematiko tako, brez kakšne posebne volje ali veselja, šla učit... - ne, jaz nisem tista tršica, ki bi že kot mala punčka govorila 'ko bom velika, bom učiteljica'... niti malo ne

Kirona imam v ribah v 9. hiši, Daša pa v dvojčkih v 5. ... lahko kakšen komentar od naših astro mojstrov?... hvala

kaj mi je všeč tale tvoj humor Držim pesti, da boste res imeli lepo vreme jutri na srečanju... danes nekam na dež tole bolj :o|o: ... in meni ni všeč, ker potem se ne gremo z malimi nič ven igrat... včeraj me ena mala vpraša, kje imam sonce ... rečem, a to misliš v horoskopu?... ja, kje ga maš?... kje maš pa tist andescent ... o, glih obratn kokr moja mami... kje maš pa luno?... a res? to pa čudn .... :o .... kaj bojo teli šele raztural, če že pri osmih letih o 'andescentih'

Gledala sem tale Trenja (tokrat sem se potrudila in vztrajala, ker sicer tegale ne gledam)... je bilo v smislu 'minister Gaber pa nič' ... čeprav je nekje na koncu sam dobro zaključil in odlično opisal svojo 'držo'... je izjavil: 'NEHAJMO SE SPRENEVEDAT!' madonca, kolk je to dobr povedal (samo... a se je slišal :o|o: ) ... Drugač pa sem danes doživela eno extra large presenečenje in to mega dobro ... in, če pomislim, da sem eno tako doživela prejšnji petek, je tole, statistično gledano ( ) zadnje čase zelo pogost pojav Umetnica... tole pa za srček in dušo, kaj

Jasna, pozdravljena ... ljudi se dotakneš ravno s to svojo iskrenostjo in notranjo močjo, ko kljub težkim izzivom ne privzemaš vloge žrtve, ne sodiš in ne obtožuješ... čisto lahko si predstavljam, da s tem privlačiš ljudi in si želijo tvoje družbe. Le poglej, kako si se nas hitro dotaknila ... vse dobro ti želim

sanjalica, štekam... in zagotovo tudi drži... in hitro lahko nekdo reče 'pa saj to je itak tako v tem in tem obdobju'... ali 'in kaj je tu takega, da bi zdaj to bilo nekaj čisto drugačnega, kar smo mi doživljali?'... govorim o svojih izkušnjah in drugi govori(jo)te o svojih... o verodostojnosti ocene kot starša... sem napisala v enem intervjuju, da je zame verodostojno to, kar jaz doživljam. Pika. Amen. Zato pa pravim, da jaz tako doživljam, da je to moja izkušnja,.... ne vem, če tudi vi tako in ne vem, če vam je to sploh blizu... BTW: zdaj sem šele povezala tole 'sinhronost'... namreč, najprej uočim pri Daši, da se danes ukvarjajo s temo 'indigo in kristalne osebe', potem pa vidim na LNF, da ste zalaufali prav to temo... je danes kakšen XXL dotok te energije

Aira... ja, saj... tisto, ko so nam morili 'no, kako boš rekla?' :xx!: ... sem pa potem videla pri sebi, kako sem se morala nazaj držat, da nisem takih bedarij počela... ker mi je bilo malo nerodno, ko Daša kakšnih prav NI HOTELA opazit ali, ko je imela obdobje, ko NI HOTELA pozdravit in reči hvala in prosim in to... ful mi je bilo včasih neprijetno zraven in sem se s ketnami nazaj držala, da nisem takrat kaj komentirala (kdaj pa tudi sem )... potem sem ji pa tako, kao mimogrede, kasneje čez dan, kaj omenila... pa mi je povedala, da one pa zanalašč ni tako pozdravila, ker je 'tista' (ali kdorkoli že) itak samo čekirala, ali se lepo obnaša in še 'tko grdo je gledala'... ali kaj takega :o|o: Po drugi strani pa me je presenetilo, da mi je v tem istem njenem obdobju, kdaj kakšen rekel, da kako je moja hči prijetna in odprta in ljubezniva in se pogovarja tako zrelo... zdaj sem se spomnila še, kako je v hipu sčekirala situacijo... sva šli enkrat na predavanje Marka Pogačnika in ga pogleda, ko je tam sedel in čakal, ko smo kapljali v dvorano in reče: 'kaj je kul ta človek! glej, do kam sije!'... drugič pa stopiva v hišo k eni ženski, precej znani 'zdravilki' in samo reče: 'pejva hitr ven, ker ne morem bit več tukaj!' aja... saj v bistvu sem pa želela tole povedat (nakladačica jaz)... namreč, da enega precej kristalčka sem imela priliko 'doživet'... ker to je res doživetje... mali je bil star skoraj dve leti in starši (precej znana hoh LJ varianta, dajo veliko na to, da otroci znajo vsaj dva jezika in našteti vse evropske države in take reči) so ga ves čas matrali s tem 'no, pozdravi tegaintega. No, povej toinoto...' smo imeli na morju prikoli čisto blizu, da smo skoraj drug drugemu v baldahin padali. In prilezem zjutraj iz prikole, pa vidim, ko tamali in mama že nekaj vadita (kako se reče...kaj je to...)... rečem 'morgen' in ' uou, lep dan se obeta'... pa soseda prec 'no, kako boš pozdravil?' tamali pa tiho. 'noooo, kako rečemo zjutraj, ko se srečamo?' NIČ. Jaz se zasmejim in si grem kuhat svojo kavo, mama pa čisto 'not pade' v 'kako boš rekel'. Ma, je težila, da sem jo imela poln kufer in sem vmes ene parkrat rekla, da sva se midva že pozdravila in je OK. Je rekla 'NE! REKEL BO 'DOBRO JUTRO'!' Matrala ga je tam več kot eno uro, tamali pa je čisto obmolknil in prav vedela sem, da niti pod razno ne bo uspela s svojim teženjem. Totalni bes jo je popadel in ga je kaznovala tako, da ni dobil tistega za zajtrk, kar je želel, ampak nekaj drugega. In malček ni pojedel niti pikice od zajtrka in ni jedel niti kosila in je bil več ur čisto tiho, samo usta je skupaj tiščal. Prav bolelo me je v prsih, ko sem čutila, kako tole ta otrok doživlja kot nasilje nad seboj. Sicer 'nasilje' poznamo večinoma vsi, ti otroci pa se ne uklonijo, pa naj stane, kar hoče. Za kristalčke je namreč izrazito značilna močna volja in pa velika ranljivost. Vmes, ko sem tole pisala, je Sanjalica postnila svoje razmišljanje... veš, saj se tudi jaz takole kdaj vprašam... ampak nekaj je... četudi se zmotim v tem... četudi nič od tega ne drži (kaj pa je tisto, kar določa, kaj je res in kaj ni?)... v tem 'poslušanju sebe in otrok' ne čutim, da delam škodo otrokom in sebi... sem pa že večkrat na več mestih napisala - ne maram, da bi kdo razumel, da so to 'nad' otroci ali kaj takega, ker imam alergijo na tele 'nad' variante... sploh bi bilo nadvse kul, ko bi vsi starši začutili, kako so njihovi otroci fajn in vredni ljubezni in... zame bi bilo to dovolj (sicer pa - če se dvajset let vsak dan več ur družiš z otroki, lahko opaziš spremembe v odnosu do življenja, v vedenjskih vzorcih...)

Se mi zdi, da sem že enkrat rekla tole... pa bom še enkrat... kdo pa smo MI, kao 'normalni' al kaj, da se tukaj postavljamo nekaj 'nad' in kot da imamo zdaj neko pravico in to, da lahko pa zdaj presojamo in odločamo (haloooooo!!!! kar odločali bi MI o tem????), kaj si želijo pari, ki niso TAKI, kot bi mi želeli ali celo hoteli, da so in ... ali zato, ker smo kao 'normalni' ali 'pravi' ali kakšni že, pa imamo zdaj pravico jim kar preprečit, da se poročijo, če si tega želijo in, da jim prepovemo imet otroke, če si tega želijo... pa ne spet otroke tlačit noter, kako da so kruti in nevemkakšni in, da je to zavoljo 'skrbi' (v smislu 'jaz želim samo dobro tem ljudem')... kao ' za narodov blagor' :xx!: ... :o

O, fino, beli mag, da si se spet malo oglasil v tole temo... sem šla še enkrat prebrat tvoj post in moram reči, da tvoj opis 'kristalčkov' zelo spominja na naše indigce... moram pa reči, da nimam takih izkušenj, da bi bili Indigci neprepirljivi in miroljubni... zelo, zelo značilna zanje je močna jeza - taka, da zruka vse naokoli. In z njo silovito treščijo, če kdo preveč poseže v njihovo polje. To pa so moje izkušnje. In zgleda, da imajo take izkušnje tudi drugod, saj so v tem letu izšle knjige prav s takimi naslovi 'Indigo in jeza' in podobne (menda je ena celo v knjižnici medicinske fakultete). Kristalčkov pa... sori, ker tako rečem... ampak, po moje jih še ni prav veliko in tisti ki so, so še zelo miceni in še ne čisto v tej kristalni energiji. Me je tale tema potegnila not... ... Zelo mi je zanimivo, da me malčki nekako 'prepoznajo'... niti prej nisem bila tiste sorte, ki bi rinila v otroke (tudi v dojenčke ne) in 'buc, buc' in tistega 'povej tetici...' :xx!: (opazujem, kako me starši pozorno gledajo, kaj bom zdaj za en extra stik vzpostavila z otroki, ko toliko govorim o tem... jaz pa nič )... skoraj praviloma se malo odmaknem in malemu nakažem, da spoštujem njegov prostor ... četudi še leži v vozičku, ga pozdravim 'živjo! jaz sem Mateja' in ga potem pustim, da sam izbere, ali želi kakšnega kontakta z mano... no, zadnja leta opažam, da oni miceni dojenčki začnejo nepremično strmet vame in tudi, ko že odhajamo vsak na svoj konec, me spremljajo s pogledom... no, to je ta moj stik, ki pa ga starši ponavadi ne opazijo danes je Daša delala doma nekaj za šolo in malo pokukam in vidim, da oblikuje naslov enega dela njihove publikacije... preberem in piše 'INDIGO IN KRISTALNE OSEBE'... ... vparašam, kaj ima to in pove, da je izbrala ta del publikacije za oblikovanje... vprašam, kdo pa je spisal članek in pravi, da nima pojma, da pa je pri njih to nekaj čisto običajnega, da sošolci itak to že vsi vejo...vauuu! sem navdušena, to pa kul! No, pa se spomnim, da se je Dašina razredničarka (ko je bila Daša v 1. l.) zanimala za moje članke in sem ji jih prinesla v branje... morda pa je koga od profesorjev to bolj zanimalo ali morda od dijakov in je kaj napisal o tem... skratka - fajn

Etna

Tale sicer ni izgubljeni ali zapuščeni... ampak sem tukaj postnila tale mail, ki sem ga dobila in upam, da bo kuža dobil nov dom "ZARADI DRUŽNSKIH TEŽAV IŠČE NOV DOM ČISTOKRVEN 9-LETEN ZLATI PRINAŠALEC, VAJEN BIVANJA V BLOKU, REDNO CEPLJEN IN DOBRO VZDRŽEVAN, VAJEN IN PRIJAZEN DO OTROK, MAČK IN DRUGIH PSOV. Za nadaljnje informacije prosim pokličite na tel: 041/603-857 (SKOK)."

hmmm... če bi šla na samotni otok, potem bi šla tja najbrž z željo, da sem sama.. le zakaj bi potem tja vlačila vse, kar imam tu ... no, šla bi sama... samo s tem, kar sem... (če bi seveda sploh šla )

... mi pa vse blazno obvladamo... mislim lajf pa to - šala mala, vse keče poštekamo za tren oka in furamo olvejs tanartaboljšo varianto... hja, kaj čmo (mi je všeč tole - v stilu: 'kad plivam, plivam, kad...--->>' aja, to je že za eno drugo temo... )

Tnx za infote, nosorog... in, jasno, tudi tisto, da sem čedna, se lepo sliši ... ikonca mi je zelo pri in je kul slišat, da sva usklajeni

Ulala ... dopoldan? popoldan? ves dan????

Jaz pa sem ravnokar objavila, da bom v soboto naredila lazanjo... za pol kamnika (za moje starše, za naju, pa za Dašinga fanta in njegovo sestro)... ma, bomo kuhcali, da se bo kar kadilo

THE MAN WHO CRIED (Christina Ricci, Cate Blanchett, John Turturro, Johnny Depp )

( )

kaj se ti pripravljaš ... ko bo, pač bo, do takrat pa tako, kot je zdaj

Ja, tokrat se je tudi meni zdelo in sem obsedela pred TV-jem do konca, kar se do sedaj še ni zgodilo... Jurij me je včasih prav narežal, obvlada E. B. (ali je ne smemo imenovati tu... vsi smo tako previdni, samo 'teta'... ) si res zasluži neko priznanje za svoje delo (in pri nas je to 'viktor', ki pomeni neko vseslovensko priznanje/zahvalo na tem področju)... je pustila kar vidno sled v našem prostoru

glih čist tkole (tista z Demolition groupe je bila mega in mi je ful všeč, ko si kdaj takole privošči in gre čist out iz svojega običajnega - in to naredi totalno profesionalno )... njena muzka me res ne gane, ampak ženska pa mi je kul, totalno ve, kaj in kako