Mateja

joj, Nada, zdaj si me spomnila, da še nisem nič kaj dosti o teh pomirjevalih (Ritalin) tukaj pisala. Sem mislila, da sem, pa je bilo v Delu in Oni, pa Auri... samo toliko, za tiste straše, ki ste se srečali s tem... se pravi, imate otroka, ki so ga označili za hiperaktivnega in svetovali Ritalin: večletne raziskave so pokazale zelo dobre rezultate pri jemanju zelenih alg! menda daleč najboljše od vseh drugih metod 'zdravljenja'. Samo tole, no... mi je zdajle šinilo, da še nisem povedala, pa bi morda kakemu staršu pomagalo (pa seveda otroku!)

Saj... sicer ta način diagnosticiranja drugje sploh ni več 'alternativa', itak pa so jo razvijali ruski znanstveniki za preglede astronavtov... menda so rabli 20 let, da so znali te elektromagnetne zapise spravit v računalniški program... ne vem, ali se bo naše zdravstvo zdaj ustrašilo za svoje delo in bodo zanikali učinkovitost te metode... sicer pa se, upajmo, obeta, da bo prav ta metoda kmalu priznana in bo menda ta pregled možno opraviti tudi z napotnico. Pregled pa je res temeljit in sem se kar malo nelagodno počutila, ko se je na ekranu izrisal vsak moj organ, potem pa po plasteh in je tak čuden občutek, ko v bistvu potuješ po svojem telesu in vidiš, da za veliko delov svojega telesa sploh ne veš, da so... Sem pa že v eni temi spraševala, če ima kdo izkušnje s tem... najbrž ni bila taka tema, da bi se kdo pri tem ustavil... ali pa sem jaz tako vprašala, da niste vedeli, kaj sprašujem... ... vsekakor se mi zdi to odlična metoda, ki skrajša to muko s čakalnicami in naročanjem in ugibanjem in tem :xx!: ... in da tako človeku več časa za zdravljenje, kar je včasih lahko življenjsko pomembno.

Mushi, se na en način strinjam s teboj... vsakič, ko je pred mano kakšen dan dejavnosti, me malo stiska... ker kot učiteljica matematike, moram potem prevzet odgovonost za to, da sem na, recimo, planinskem športnem dnevu (ki ga ne organiziram jaz), odgovorna za varnost 15 otrok... potem pa sopihamo v hrib (ki ga ne poznam, ker si je 'pot' izmislil nekdo drug) v koloni in ves čas mislim, kako naj zdaj odgovarjam za varnost otroka, ki je tam nekje pred mano in hodi, kakor pač hodi, v kakšnih zlizanih sopergah, ker nimajo vsi primerne obutve...???... seveda pa moram podpisati, da odgovarjam zanje... pa nisem ne reševalka, ne planinka, samo učiteljica... da ne omenjam tistih športnih dni, ko gremo na bazen... taki dnevi me psihično izčrpajo, ker čutim, da nisem kos taki odgovornosti in mi ni vseeno... tole sem že neštetokrat izpostavljala na naših sestankih... in spraševala samo sebe... ker... se rada družim z otroki in rada delam, kar delam.... lahko si je zmislit nekaj... zgleda vse fajn in luštno... malo za razgibavanje, sprostitev in tako... ampak tukaj je veliko več in odgovornost naložit na rame drugim v stilu "če ti ni kaj všeč, pa pojdi kam drugam"... ne vem, no... potem pa bi morali že na faksu strenirat študente za vse gorske, plavalne in vse žive možne reševalce, ali pa kar, da bi moral vsak bodoči učitelj opravit še DIF in vse drugo izobraževanje (ne vem kakšno, ker ne vem, kaj bi bilo to, da bi človeka lahko pripravil na to, da bi v vseh teh situacijah lahko odgovarjal za varnost in življenja!!! otrok)... ... na takih dnevih sem jaz precej napeta... otrokom že vnaprej povem, da bom najbrž zoprna in tečna in bom čukasto gledala ( ), ampak, ko se odločam, kaj je zdaj bolj pomembno, se vedno raje odločim za to, da rečejo"matr, je bla tečna" in potem zvečer olajšano padem v posteljo in sem vesela in hvaležna, da se nikomur ni nič zgodilo... ampak tudi to, da imam ves čas oko sokolovo in vse 'ovce ves čas na broju', žal, še ni zagotovilo, da se kaj ne more zgodit... :o|o:

Ej, Janja... tole res :xx!: ... poznam... samo ne šest dni, ampak več mesecev... že nisem več na nogah mogla stat, pa so me pošiljali okoli, ko da sem v najboljši formi za letat na vse žive konce... ker niso nič ugotovili, so začeli s tem, da "je psihično" in, "gospa, izvidi so vsi v redu... depresivna verjetno..."... (če bi brali tele moje poste, hmmm, kam bi potem z depresijo )...potem pa sem popenila, poiskala druge načine za odkrivanje vzroka težav in sama zahtevala, kakšne preiskave naj naredijo... ko so izvidi pokazali, da je bakterija "sedla" na srce in ga utrujala toliko časa, pa jasno niso rekli, ups, se opravičujemo, ker smo hoteli z antidepresivi "zdravit" okužbo... zraven so se pa še cinično in posmehljivo nasmihali, ker sem odkrito povedala, da si pomagam z alternativo... ki me je v bistvu pripeljala do tukaj, kjer sem... saj je računalniška diagnostika v eni uri pokazala vzrok težav ... pač... sam se moraš pobrigati, sam iskati, sam najti... ... morda v pomoč: v Studiu Ank (vodovodna 101) opravljajo računalniške diagnostične preglede, pri katerih na osnovi elektromagnetnega valovanja celic odčitajo stanje in svetujejo, katere preglede bi bilo potrebno opravit in tudi predlagajo, kakšna alternativa bi bila v pomoč...

žalostno...

V Kamniku menda dobrega delajo... mene ni tako navdušil, eni pa čist šizijo nanj...

Vglavnem ribce, raki in škorpijoni... z biki imam posebne vrste učenja ... so nekako zelo blizu, ampak šola z njimi pa zame extra ultra... mam dve dobri frendici, ki sta dvojčka, kakšna devica in tehtnica še... ostala znamenja pa bolj tako... zelo malo je bilo do zdaj okoli mene kozorogov, strelcev, vodnarjev, ovnov, levov... če sploh kakšen

moj računalniček pa nekam dolgo in pooooočasi melje danes... jaz pa sem se prijavila še na tečaj flamenca... ...

Jupitra od dons v konjunkciji s Plutonom... počutim se... nekam podivjano

... znam pisat

eh, to je pa simpl... "Uleti Marsa s svojo Nokio, zataknjeno za žep miss sixty (ki so čisto fit) in z vrečko pravih paradižnikov..." aja... ta je že bla

ja sej... pa še na PA hodila Volki, se boš mogu eno drugo telenovelco zmislt

aakhut...ma, kakšna pa čem bit ... šica za mto... ne rabm žura za to ...

zlo melodičen tole, Volki, res ... skor kokr tista od Bobnarja, mislm od Blagnetove, ups Nipiča, no, od Avsenikov sm misnla

ja sej... glih to je čist zamoču

na, evo aakhut, ga hvalš klele, pol pa tako ven useka :o

ma poštekal nismo (a se da aakhuta tud poštekat )... smo ti pa zaželel vse tanartabolš... eni smo bl ampak dobri po ...

hmmm... če se pri denarju konča, se je tam tud začela... al kako

veš kolk so lušne slikce not ... (tist kar piše, pa spustim )

to, da je bil zanje Rivera tisti pravi umetnik, je tud v filmu razbrati... ampak tud to, da je on sam ves čas govoril, da Fridi ne seže do gležnjev, ker on riše zunanjost, frida pa zna narisat notranjost, tisto, kar ljudje čutimo in doživljamo... zdi se mi, da Fridi to ni bilo pomembno, kako so ljudje sprejemali njene slike... saj je tako ali tako bila čisto samosvoja in je ves čas delala vse po svoje...

Astra... v videoteki ga še nimajo... gledala na DVD... take reči pa mene premaknejo... izjemen duh, neuničljiv, samosvoj, kljub telesnim bolečinam (ki si jih še predstavljati ne znam - hvalabogu) pa toliko živosti in VOLJE in vsega... ampak, daj nehi no, ti pa si videla njene slike v živo ...

Daisy, držim pesti zate in ti želim veselih novic xrosex

Tale Frida Kahlo pa me je res prevzela... že, ko sem knjigo brala, zdaj pa sem si še film pogledala. Ne samo, da je to zgodba o eni res izjemni ženski, tud film sam je narejen tako, da kapo dol ( se vidi, da ga je režirala ženska ... tak estetski, pa noro dobri eni prizori, naprimer tista Fridina nesreča, ko avtobus nese v eno bajto in je tak počasen posnetek... koščki stekla, pa frfotanje ptička, ki ga v tistem iz rok izpusti en fant ... ali, ko se prizor iz Fridine slike začne oživljat... res dobro narejeno ... da ne omenjam blazno erotično senzibilnega prizora, ko Frida in še ena plešeta tango..)... sploh pa me je tudi življenje te slikarke prav dotaknilo. Pretreslo. In navdihnilo. Hawk. Govorila je.