Mushi, se na en način strinjam s teboj... vsakič, ko je pred mano kakšen dan dejavnosti, me malo stiska... ker kot učiteljica matematike, moram potem prevzet odgovonost za to, da sem na, recimo, planinskem športnem dnevu (ki ga ne organiziram jaz), odgovorna za varnost 15 otrok... potem pa sopihamo v hrib (ki ga ne poznam, ker si je 'pot' izmislil nekdo drug) v koloni in ves čas mislim, kako naj zdaj odgovarjam za varnost otroka, ki je tam nekje pred mano in hodi, kakor pač hodi, v kakšnih zlizanih sopergah, ker nimajo vsi primerne obutve...???... seveda pa moram podpisati, da odgovarjam zanje... pa nisem ne reševalka, ne planinka, samo učiteljica... da ne omenjam tistih športnih dni, ko gremo na bazen... taki dnevi me psihično izčrpajo, ker čutim, da nisem kos taki odgovornosti in mi ni vseeno... tole sem že neštetokrat izpostavljala na naših sestankih... in spraševala samo sebe... ker... se rada družim z otroki in rada delam, kar delam.... lahko si je zmislit nekaj... zgleda vse fajn in luštno... malo za razgibavanje, sprostitev in tako... ampak tukaj je veliko več in odgovornost naložit na rame drugim v stilu "če ti ni kaj všeč, pa pojdi kam drugam"... ne vem, no... potem pa bi morali že na faksu strenirat študente za vse gorske, plavalne in vse žive možne reševalce, ali pa kar, da bi moral vsak bodoči učitelj opravit še DIF in vse drugo izobraževanje (ne vem kakšno, ker ne vem, kaj bi bilo to, da bi človeka lahko pripravil na to, da bi v vseh teh situacijah lahko odgovarjal za varnost in življenja!!! otrok)... ... na takih dnevih sem jaz precej napeta... otrokom že vnaprej povem, da bom najbrž zoprna in tečna in bom čukasto gledala ( ), ampak, ko se odločam, kaj je zdaj bolj pomembno, se vedno raje odločim za to, da rečejo"matr, je bla tečna" in potem zvečer olajšano padem v posteljo in sem vesela in hvaležna, da se nikomur ni nič zgodilo... ampak tudi to, da imam ves čas oko sokolovo in vse 'ovce ves čas na broju', žal, še ni zagotovilo, da se kaj ne more zgodit... :o|o: