Mateja

Ja, Astra, tudi meni se zdi zelo pomembno, da vemo, do kod MI lahko gremo... kaj zmoremo dopustiti, oziroma, kaj se nam zdi primerno, da dopustimo in kaj ne. Potem pa je naša odgovornost, da se tega vedno držimo, ker sicer vse skupaj nima takega učinka, kot bi ga želeli, pač pa ravno nasprotnega. Iz lastne izkušnje (in kakor spremljam izkušnje drugih po svetu) pa ti lahko povem, da se otroci zelo zrelo in odgovorno odzovejo, če jim ponudiš pogovor in IZBIRO. Vem, da vse to terja veliko več pozornosti in drugačnega ukvarjanja (tudi meni bi včasih prav pasalo, da bi preprosto rekla "Ne in pika!", pa kaj, ko ti otroci ne padajo na to in pričakujejo vsaj smiselno obrazložitev, za kaj si se tako odločil). Včasih se je prav težko domislit izbire. Ko recimo že vnaprej veš, kaj bi še zmogel prenesti, otrok pa ima v glavi čisto nekaj drugega. kako zdaj to ponuditi otroku, da bo doživel kot izbiro, za katero se v dogovoru s teboj odloča? Hmmm... današnji otroci pač želijo več in pri tem imajo precej bolj močno voljo, kot smo jo imeli mi. Je pa še nekaj, kar sem v člankih večkrat poudarila zaradi tega, da bi nam, strašem, olajšala tele situacije - Indigo otroci nimajo vcepljenega občutka krivde in kazen ne deluje tako, kot je delovala pri nas. To je kar koristno vedeti, da zadeve ne bi postajale mučne in prenapete in še kaj. Očitno je treba poiskati drugačne poti...

Astra, tole sem jaz začela doživljat pri Dašinih trinajstih... zgleda, da je bolj 'hitra' pri prehajanju skoz puberteto , ker kakor jo je hitro začelo vrtet, jo je hitro tudi spustilo... sicer sem o tem že dosti napisala... zaupanje je ključno in takoj zatem še zaupanje ... v glavnem: kakor sem bila deležna raznih 'strokovnih nasvetov in pokroviteljstva' že od njenega rojstva, ko ji nisem težila s tem, da mora ravno zdaj spat in ravno zdaj jest in ravno zdaj bit pokonci itd... in kasneje, ko sva se (pri njenih dveh letih) pred drugimi pogovarjali: "Bi šla z mano na sprehod? Bi raje jedla špinačo in pire krompir ali ti pripravim mlečni riž?" ... <_< ... c-c, kaj dela Mateja! Tale otrok ji bo čez glavo zrasel, potem bo pa imela... :o|o: x!x ... in, ko so gledali mojo hči, ko je pri 13 nosila majčke z napisom "evil", bulerje in živo rdeče pobarvane lase, je vsem pisalo na facah: "SMO TI REKLI!!!" Skratka: ko mi je sporočila (hehe, Daša me že od nekdaj samo obvesti "Tole imam namen narediti."), da bo zdaj hodila plesat v Lipo, nisem rekla "Ne, premlada si še za to!", pač pa "Kul jaz sem tudi vedno rada plesala! Lepo se bova dogovorili o vsem in, če se bova obe držali dogovora, ne bo problema." prvič in drugič sem dežurala in bila malo , toda niti enkrat samkrat ni izrabila mojega zaupanja ali naredila drugače, kot sva se zmenili. No, mislim, da je šla takole plesat ob petkih kakšnih petkrat, potem pa mi je povedala, da jo je že minilo, ker ji ni všeč tista gužva in, ker je tam vse zakajeno... Je pa res, da za takle odnos se je dobro najprej sam s samo zmenit in razčistit... ker vse skupaj se hitro sfiži, če se sam ne držiš dogovora, če nisi sposoben nekaj izpeljat do konca in, če je strah prevelik...

Evo... to je taktika... rečeš "klele maš kanglco, pa pluvej not"... pol pa tole rata

misliš tiste, ki osrečujejo

... jaz pa dobre pol ure po polnoči...

o, pa res ! Welcome to the club, Mick!

... mislš ... poudark na drživa

kwa ga svirkate klele aakhut... se mi je zdel, da te že ene 100 let poznam

ja, tole si modro zastavila Tina čestitke vsem slavljencem

hihi, aakhut, ti pa zlo poznana lublanska faca...

to je to, ja ...

dons ob pol enajstih na TV1 Smrt v Benetkah...

to že, sam je pa fajn vsake tolk bit tkole mal osladno limonadasto sentimentalen... mal pojokcat ... pa je

Kakšno leto ali že več, se zbujam ob hecnih urah... 2:22, 3:33, še največkrat ob 4:44... kakšno uro sem potem čisto budna, potem pa spet nazaj ... sicer pa sem nočni ptič, šele okrog osmih, devetih zvečer sem 'taprava' ... mogoče, ker sem rojena malo po polnoči

O, a pol nas je blo več ...

Uh, Marsa, tale 'after' ... najbrž čisto zruka taka stvar... vesela sem, da se je srečno izteklo ---> ... . Ena xrosex za Tima

ja saj astra...ravno to, da je še vedno tako in kar naprej tako in še naprej tako.... dokler --->>> ...

Meni pa se je zdaj Jupiter usedel na Sončeka ... zdej pa bo... ... če ne bom takole

jaaaaaa

moj tud

Hvala Vojko! In lep petkov večer tudi tebi

... bi bil že čas

No, bom pa rekla in sicer, da si že ti povedala tisto, kar bi jaz rekla na to temo ... kar se družim z otroki (madonca, saj bo že 20 let!), ne bi mogla (in mi tudi ni do tega) kar takole popredalčkat: bogati tako, revni tako, tisti vmes pa tako... sploh pa se meni to ne zdi fora... namreč, da je imetje tisto, ki je tukaj kakšen faktor... mogoče se bom res kaj razpisala na to temo... ... ampak ponavadi se ne vključujem v take pogovore niti v zbornici, niti kje drugje, ker otrok pač ne doživljam tako. Pa mi je Strojinova sicer čisto kul, sem jo dolgo zelo rada brala in poslušala... kadar pa se pogovori začenjajo "oh, kakšni so zdaj ti otroci!" in v tem smislu naprej in nazaj... takrat pa rada rečem: "Takšni, kot si jih zaslužimo!" Zdi se mi, da se že ponavljam kot lajna , pa zato velikokrat sploh ne komentiram... ampak, a se vam ne zdi, da smo MI tisti, ki dajemo podlago temu, kar nam otroci odslikavajo x!x No, potem pa kar veselo na delo