Ti res čestitam, da ohranjaš še tolk vedrine in optimizma. Mene zadnje čase vedno večkrat čisto podre, ker sploh ne vidim ven, kje naj se lotim, kaj naj sploh... in še nekak sem žalostna, da z veseljem in velik delam, pa se ne morem s tem preživet. Potem pa zadnje čase še ti šoki z urgencami in vse. Zadnjič sem bila še sama tam, ker enostavno nisem mogla dihat. Grozno, kakšen filing, ko ne moreš zajet zraka. Po moje se je samo zelo fizično odrazlo moje psihično počutje. Skratka - težko leto za pop****. Ampak bomo nekak, ne, saj smo še vedno. Če ne tako, pa drugače Drži se