Mateja

MATEVŽ KRIVIC (bivši ustavni sodnik) v včerajšnji Sobotni prilogi Dela: Štiri velike (samo)prevare nasprotnikov sporazuma Prav rad ustrežem dr. Petru Stariču, ki ga je presenetila moja navedba, da je Slovenija že l. 1947, 1954 in 1991 »sama odstopila savudrijski del piranske občine Hrvaški«, in me sprašuje, »kdo so bili tisti, ki so te papirje podpisali in zakaj smo o zadevi izvedeli šele sedaj in ne že takrat, ko so jih pripravljali«. Sam sem o tem javno prvič pisal (prav tako na mnenjski strani Dela v članku »Z 'domoljubno' retoriko se meddržavni spori žal ne dajo rešiti«) že konec oktobra lani, takoj ko sem za ta dejstva zvedel – zakaj so o tem skoraj vsi drugi molčali in molčijo še danes, pa je treba vprašati njih in ne mene. Že takrat sem o tem napisal med drugim tole: »Nikakršnega dvoma seveda ni, da je bilo vse to dolga stoletja del piranske občine – žal pa prav tako ni nikakršnega dvoma o tem, da se je Slovenija temu ozemlju (razen morda tistim štirim zaselkom) sama odpovedala v prid Hrvaški. Že izgovarjanje, da je to naredila 'komunistična' oblast, nam pred arbitri ne bi prav nič pomagalo – toda stvar je še hujša: to povojno dejansko razmejitev na kopnem je potrdila tudi nova, demokratična Slovenija ob svoji osamosvojitvi, z listino ustavne veljave, sprejeto v parlamentu 25. junija 1991 pod Bučarjevim predsedovanjem. … Mi pa smo l. 1991 zadnjo priložnost, da bi ozemlje, ki bi nam zagotavljalo ohranitev nadzora nad celotnim Piranskim zalivom, razglasili vsaj za sporno, zamudili.« Ko sem to sedaj še enkrat objavil, se je vsaj dr. Bučarju – vse priznanje mu za to! – razvezal jezik in je v intervjuju v Dnevnikovem Objektivu 15. maja rekel naslednje: »Zdaj se bahamo, da naša temeljna ustavna listina pravi to in to. Toda tudi javno si upam reči, da je temeljna listina največja 'posranija', ki smo jo kdaj naredili v Demosu.« In sicer zato, »ker smo rekli, z veliko mero naivnosti, da veljajo meje na dan 25. junija 1991«. S tem je seveda potrdil mojo tezo, da smo to kopensko mejo s Hrvaško (brez Savudrije) takrat potrdili celo z aktom ustavne veljave. Dr. Starič, ki hoče videti akte in podpise, si lahko oboje, ta ustavni akt in Bučarjev podpis pod njim, ogleda npr. v Uradnem listu. Kdo je pol stoletja prej sprejemal in podpisoval akte, ki so to mejo že takrat zakoličili, čeprav je veljavno ustavnopravno potrditev dobila šele l. 1991, je danes manj pomembno. Zanimivo pa seveda kljub temu je, zato bom dr. Stariču in bralcem navedel, kar o tem vem. Februarja 1947 je bil sprejet dogovor Pokrajinskega NOO za Slovensko Primorje in Trst, Oblastnega NO za Hrvaško Istro in vojne uprave JA o razmejitvi po Dragonji. Temu je sledila v naslednjih letih vrsta izvedbenih aktov, po priključitvi cone B STO Jugoslaviji (1954) pa v nadaljnjih letih spet vrsta zakonov in drugih aktov, ki so urejali upravno in sodno razmejitev med Slovenijo in Hrvaško. Razen glede še danes spornih štirih zaselkov so vsi ti slovenski in hrvaški pravni akti glede poteka meje po kopnem med seboj skladni – in s TUL l. 1991 je odstop Savudrije Hrvaški dobil še svojo dotlej manjkajočo ustavnopravno potrditev. Kdor misli, da je možno kje na svetu najti arbitra, ki bi po vsem tem rekel: »Ne, to ni pravično – dajmo kar mi Sloveniji Savudrijo nazaj, čeprav se ji je sama odpovedala!«, naj pove, kje je takega arbitra možno najti. Seveda pa celo to ne bi nič pomagalo, ker bi tudi po taki »pravičnosti« kdorkoli lahko določal mejo samo s pristankom Hrvaške. Kdor misli, da bo na takšno »sojenje po pravičnosti« Hrvaška kdaj pristala, pa sanja. Ali pa naivne ljudi namenoma zavaja – kar se mi zdi bolj verjetno. In še to: omenjeni dogovor iz l. 1947 ni temeljil samo na zgolj operativnem dogovoru med slovenskimi in hrvaškimi partizani iz februarja ali marca 1944, do kod bodo vojaško operirali eni in drugi (udeleženci in točen datum so bili že javno objavljeni), ampak tudi na stališču Znanstvenega sveta pri SNOS (in njegovega vodje dr. Zwittra) iz februarja 1944 – ker jim takrat med vojno druga dokumentacija o tem ni bila dostopna in so se glede tega zanesli na znameniti Kozlerjev zemljevid slovenskih dežel iz l. 1853, kjer pa je etnična meja med Slovenci in Hrvati vrisana prav tako po Dragonji! Kdor misli, da Hrvatje vsega tega, kar že pol leta navajam, niso že prej vedeli in da ne bodo z vsem tem nastopili pred arbitražo, je seveda skrajno naiven. Tisti politiki in pravniki, ki javnost zavajajo z iluzijami o tem, da Slovenija že od nekdaj ima teritorialni dostop do odprtega morja (v resnici ga danes nima in ga kot država ravno zaradi odpovedi savudrijski obali tudi nikoli ni imela), seveda tako naivni vendarle niso, ampak s tem branijo le svoje ozke politične interese in svoje osebne napačne presoje – in tudi zato tako krčevito nasprotujejo nepristranski arbitraži, kjer bi resnica neusmiljeno prišla na dan. Če jim bo z zavajanjem ljudi uspelo to »nevarnost« preprečiti in bo na referendumu sporazum zavrnjen, bo Slovenija obtičala v sedanjem vsestransko slabem položaju in se iz njega še zelo dolgo sploh ne bo mogla izkopati. In ko se končno čez desetletja enkrat vendarle bo, gotovo ne bo več mogla izsiliti tako ugodnega sporazuma s Hrvaško, kot ga je lahko izsilila v lanskih povsem izjemnih okoliščinah. • Matevž Krivic, Spodnje Pirniče Delo, 12. maja ****

Mojca Drčar Murko pojasnjuje, kako je s tem, tolikokrat omenjenim teritorialnim stikom z odprtim morjem

Nataly, Zalaya, Cosma

Ne strinjam se, da se moramo o arb. sporazumu izrekati na referendumu, saj ga večina ljudi niti ne razume in bo zato sledila tistim, ki so najglasnejši, imajo nek vpliv nanje, itd... Glasovala bom ZA. V današnji sobotni prilogi Dela si lahko preberete intervju z Mojco Drčar Murko, ki, po moje, kar lepo osvetli, za kaj gre. Stik z odprtim morjem na podlagi božjega prava

pa še res je - non, je ne regrette rien

Ksenija, zate in za Tami Kaj, če bi me raje kakšen drug klub ustanovile? Kaj bolj zabavnega kot tole? No, če drugega ne, bomo pa na stara leta kot kakšni indijanski poglavarji, polne modrosti in vsemogočih izkušenj. (zeh, zeh )

Mirno se tudi jaz lahko pofočkam v klub 'La Vie en Rose'. V teh 8 letih (ou-maj-gad) sem, z izdatno pomočjo raznih plutonov, saturnov, sade satijev in ostalih humoristov, izgubila že takorekoč vse od hiše, odnosa, zdravja, frendov, službe, do denarja. Zdaj vem tudi to, kako je, če nimaš za hrano. Drugač sem pa fajn Marsa, good luck Lia - nehaj se no hecat! Mene si čisto prestrašila s tistim postom. cosma, pobož, hitro okrevaj

nas je malo nostalgija natepla nazaj skupaj... kar dobro smo štepali poste, ja in kar sočne debate smo imeli. luštni časi in najbrž se zato še vrnem pokukat, če se kdaj pofočka še katera od triangelc in back vokalov lepo slišat, da si skoraj odlično!

hvala Sanjalica! Upam, da si ti fajn. Jaz se bolj poredko pojavim na forumu. Vsake toliko še pokukam v dnevnik in zadnjič me je čisto zadelo, ko sem prebrala liin post. Kar naprej mislim nanjo in upam, da je OK.

lia... najbrž sem 10x prebrala tvoj post in še vedno upam, da ga narobe razumem

Že okrogla - bravooo ! ČESTITKE

Tudi moje globoko spoštovanjem organizatorjem. Vesela, da sem bila en mali delček te akcije.

uživaj!

moje sožalje, enja

Vse najboljše, Marsa! xrosex

Timu želim vse najboljše za 18. rojstni dan! (madonca, že 18 ! kako so zdrvela leta mimo...) Pa lep 8. marec, drage ženske

cosma

moje sožalje, ribica Katja

Čestitke!

Bravo Petra!

sej res ni šlo čist gladko skoz hvala free, da si posredoval... čeprav, če gledaš kakšne fotke po velikih potresih, je videt bore malo tistih varnih trikotnikov

več al manj že en mesec pa pol

Ja, dobro poznam - to nam je mama vedno pripravljala, ko smo krehali in tudi jaz sem to Daši dajala, ko je imela bronhitis. Če gre za kakšne težave z dihali in za okrepitev, priporočam! Če pa pomaga še pri čem drugem, pa ne vem.

Dodam še tukaj, ko vidim, da bi radi donirali, pa se ne znajdete ---- Prostovoljke so se združile in zagnale projekt CRAFT HOPE FOR HAITI. Vsi, ki znate plesti, kvačkati, štrikati, ali ste kako drugače ustvarjalni, lahko svoje izdelke donirate v njihovo ETSY trgovinico. Ves zaslužek od prodanih izdelkov je nakazan organizaciji Zdravniki brez meja za pomoč ljudem na Haitiju. Kako prispevate svoj izdelek: - izdelek poslikajte (3 kvalitetne fotografije) - sestavite kratek opis izdelka (uporaba izdelka, material, velikost,...) in nekaj informacij o sebi v angleščini - določite ceno za izdelek - pošljite po mailu jade@crafthope.com Ko bo vaš izdelek prodan, vas bodo obvestili in vam poslali naslov kupca, ki mu boste poslali izdelek. Projekt je zelo uspešen in lepo teče, saj so ustanoviteljicam priskočile na pomoč mnoge prostovoljke iz celega sveta. Samo v dveh dneh so zbrale čez 7000 dolarjev. ----- Lahko povem, da sem v nedeljo prispevala tri pare kvačkanih copatkov iz eko bombaža, ki so bili v trenutku prodani. Razmišljam in iščem načine, kako nekaj podobnega zagnati tudi pri nas.