Iz prispevka: V primeru, da bo sporazum na referendumu vseeno zavrnjen, pa bomo vsi skupaj deležni posebnega ‘privilegija’: opazovati, ali bo nasprotnikom in celotni politiki uspelo spor rešiti po mirni poti, z vnaprej danimi garancijami, in seveda z zagotavljanjem sožitja med obema sosednjima državama in njunimi prebivalci. Nasprotniki sporazumu namreč radi dajo vedeti, da je to vsekakor njihova primarna skrb. Upam torej, da tisti politiki in t. i. moralne avtoritete, ki nasprotujejo arbitražnemu sporazumu, vedo, kaj delajo. Tu je možno biti nekoliko skeptičen. Vsi predlogi, ideje, ki jih nasprotniki ponujajo, namreč kažejo, da jim, razen želje, da dosežejo padec prav TEGA arbitražnega sporazuma, ki da je slab za Slovenijo, ni povsem jasno, kako naprej. Kako tudi naj bi jim bilo, saj se je o rešitvah treba pogovoriti tudi s Hrvaško, ki se mora z novimi predlogi strinjati. Govoriti o tem, da je ta sporazum slab, je enostavno, priti do za obe strani sprejemljivega sporazuma pa je nekaj povsem drugega. Če bi se izkazalo, da je poleg vprašljivih alternativ morebitni načrt o nadaljnji blokadi Hrvaške vse, kar intelektualnega in političnega zmorejo nasprotniki arbitražnega sporazuma, potem je treba biti jasen že danes: nam taka blokada novega (boljšega) sporazuma o rešitvi meje zagotovo ne bo prinesla. Red. prof. dr. Zlatko Šabič Katedra za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede