hu, kakšne teme.. medprostori ... se mi zdi, da vem, o čem govoriš, Marsa... kot otrok sem to z največjo grozo doživljala, pa me noben ni jemal resno . V bloku, kjer smo nekaj let živeli, me je bilo njabolj strah it v klet, ker je bil tam v enem kotu nek 'človek', ki je ves čas samo stal in gledal... kasneje sem izvedela, da je tam noter nekdo naredil samomor ... ali izlet v Kamniško Bistrico, ko je bil vsem tko lušten in fajn... meni pa grozen, ker sem videvala neke blede ljudi v tistih gmajnah in tudi kasneje izvedela, da je bilo tam veliko ljudi zakopanih (menda je zato ravno tu toliko okuženih klopov )... na Veliki planini sem preživela veliko zelo lepih časov, saj smo tam prežurirali in presmučali vse zimske počitnice, ampak, bilo je tudi nekaj zelo strašljivih trenutkov, ki se jih še zdaj spomnimo in smo jih doživeli vsi (ne samo jaz, bljuzbljuz)... smo recimo zvečer sedeli v koči za mizo in čvekali in na lepem en čuden filing... zagledajo tisti, ki so gledali proti oknu nek obraz, ki gleda v kočo. Grejo trije ven, ker smo mislili, da je kakšen zalutal ali išče pomoč, ali kaj in nikejr nikogar... čvekamo dalje in ena čisto zelena bulji v okno, da ima tisti tip rdeče oči... nakar en mraz, kot bi veter zapihal v koči in nato še en tip izjavi, da je na oknu res ena čudna faca... celo noč smo prebedeli... napili smo se ga od samega strahu :OO!: