tenks. tud jaz tebe obrajtam. in se tud strinjam - zadevo je dobr najprej poznat, da se greš zagovornika ali nasprotnika nečesa. zadeve pa po mojem skromnem mnenju ne spoznaš najbolj iz teorije, ampak z izkušnjo. no, sicer nisem ne zagovornica in ne nasprotnica, ampak bom vseen povedala ... res sem sicer med prvimi pisala o otrocih današnjega časa, ampak grem z največjo lahkoto mimo raznih flancarij o tem pojavu in še posebej me ne ganejo kakšna čist neprizemljena miselna kvačkanja. v bistvu mi je dosti bolj zanimivo poslušat ali brat koga, ki ima izkušnje, pa ne takih, kot recimo jaz. to mi je zanimivo. sicer pa sem novinarki, ki je po moje želela napisat kak 'indigo wau' članek (in od mene ni slišala kaj dosti tega), povedala: "... Zato - ne mavrični otroci in ne starši ne vem kakšnih otrok. Samo jaz in moj otrok.... Veste, to zahteva veliko poguma, zelo pozorne prisotnosti in iskrenega opazovanja. In bo čisto dovolj za pestro pustolovščino. Nadnaravne darove, videnja in podobno imamo sicer pri tem lahko v zabavo, če želimo, a koristno je pri tem stati trdno na tleh. Ne zreti v nebo, pač pa poslušati svoje občutke, gledati zelo pogosto kar na tla, kamor nameravamo stopiti..."