Mateja

Cozmična deklica , saj bo... kakorkoli se boš lotila tega svojega izziva - rezultat tvojega delovanja vedno bo - skladen s tem, kar boš izbrala. Fino je, ko se zavedaš, da je strahove dobro poimenovati, imeti pogum, da se ustaviš in jih opazuješ: kdaj, kje, s kom, kako... se začnejo oglašati in rasti... zatem pa seveda pride delovanje... lahko ti povem, kako jaz to naredim... ko enkrat prepoznam 'štos', tedaj že tudi bolj vem, kje naj iščem rešitev... sedem recimo za računalnik, se priklopim na internet in intuitivno brskam... in sem pozorna na sporočila... potem izberem nekaj, kar najbolj začutim kot 'mojo rešitev'... in potem brskam v to smer (sem tudi čez dan pozorna na sporočila - ko nekdo nekaj pove prav na poseben način, ali izreče nekaj, kar prav zavibrira v meni(a poznaš tiste občutke, ko ti grejo mravljinci po telesu, pa solze v oči...), ko slišim nek komad na radiu bolj 'jasno' in posebno kakšen refren s sporočilom 'ven pade'... kakšen pano ob cesti....)... nato samo še zaupanje in >>> AKCIJA x!x ... prepustim se tistemu, kar sem nekako takole izbrala z zaupanjem, da v sebi prepoznavam rešitev, ki že obstaja zame. pa srečno

Mihela ... tudi meni po 12. ...

sej tud moje ne... ampak bova tole praktično izpopolnili (pa si privoščili za dušo in užitek)... če ne bova čist u nulo obvladali, bova pa tko peli, kokr Tjazy škarpe dela (mal pod kotom, ampak eno stran mu je pa uspelo naravnost naštimat) ...

Sanjalica, midve si bova pa obe razširili malo tale seznam, ane (pol boš pa prišla v čokoladnico, da bova eno ornk zapeli, tko, na vse grlo )

ejjj, Tjazy, jaz sem pri projektu čokoladnica zastavila ornk... ta prvi del, ko jo mljaznem, dok si reko keks, že obvladam v nulo... ampak mene firbec matra, kakšni so občutki, ko imaš pred seboj čist uno surovo čokolado in potem to sam pacaš in mešaš in ustvarjaš čokoladne sanje ... in potem bi imela tudi čisto tazaresno čokoladnico, kjer bi ponudila v užitek še drugim svoje čokoladne mojstrovine (pa recimo, da bi ob čokoladki ljudje lahko pogledal še kakšno razstavo, poslušal kakšno predavanje, kakšno predstavitev knjigce,...)... ouhyeah, gremo še naprej prizemljevat svoje sanje

hmm... sem šla pogledat in povezava dela (ker je Cosmci girl nekje napisala, da ne deluje)... dajem ta del sporočila sem, ker se mi zdi res fino in simpl povedano, kako se lotevamo soočanja s strahom: * To je zgodba štirih ljudi, ki so hodili po vzpenjajoči cesti. Hodili so po razsvetljeni promenadi, ki je bila videti kot, da je "na koncu sveta". Uživali so ob sončnem dnevu. Vedeli so, kakor veste tudi vi, da je nekaj prelepih dni na tej Razsvetljeni aveniji in, da je nekaj takih, ki so hladni in vetrovni in deževni. Včasih so taki dnevi,da komaj najdeš cesto, kaj šele, da bi hodil po njej! Torej, ti štirje, so hodili dalje, nekako brezbrižni, z glavami v oblakih, komaj, da v telesu, kar rado počne mnogo vas. Nenadoma se prednje priplazi kača in se ustavi naravnost pred žensko, ki je bila na koncu te skupine. Kača se je zvila pred njenimi nogami in ji preprečila, da bi nadaljevala pot. Ovila se je okoli njenega telesa, zasukala glavo in energijo strahu naravnost v oči ženske. To je povzročilo, da je ženska pozabila vse, česar se je naučila. Za trenutek jo je zlomilo. Začela je teči nazaj z neverjetno hitrostjo, nazaj v vas, od koder so prišli. Tako na hitro je zbežala, da je skupina ni mogla niti ujeti, da bi jo umirila. Toliko strahu je občutila! Tako zelo se je prestrašila te kače, da je pozabila vsa orodja, ki se jih je naučila. Kača je bila zelo zadovoljna s svojim delovanjem in nad svojo močjo, saj ji ni bilo treba niti uporabiti svojih kačjih lastnosti. Žensko je spravila v beg! Priplazila se je nazaj v grmičevje, kjer so bili ostali trije. Zmedeni so bili in niso vedeli, kaj bi. Žalostni so bili, ker je ena od njih zbežala nazaj v vas in se verjetno še nekaj časa ne bo odločila, da bi se podala na to pot vzpenjanja. Pogovarjali so se in odločili, da nadaljujejo svojo pot. Zahvalili so se in blagoslovili, da vsaj nihče od njih ni bil poškodovan. Omenjeni trije so nadaljevali pot, uživajoč v lepem dnevu, ko se nenadoma iz grmovja priplazi kača. Kar skočila je na cesto naravnost pred moškega. Dvignila je glavo in pokazala svoje strupene zobe. Moški ji je rekel: "Ubil te bom. Jeznega me delaš! Enega od nas si pregnala. Ubil te bom, da bo mir!" Potegnil je nož, zamahnil z roko nazaj, medtem pa ga je kača pičila v nogo. Takoj je umrl. Želel je zaščititi druge. Nameraval je ubiti kačo, toda kača je bila bolj zvita. Bila je hitrejša. Hitro je zbežala nazaj v grmovje. Ostala dva sta pokopala svojega prijatelja z obredom. Jokala sta, nato pa sta se, moški in ženska, odločila, da nadaljujeta. Uživala sta v lepem dnevu, vendar sta ju težila zadnja dva dogodka - ena prijateljica je zbežala nazaj v vas in drugi je predčasno umrl. Nadaljevala sta in, kot že verjetno veste, je kača ponovno prilezla iz grmovja in se zvila naravnost pred žensko. Ženska se je odločila, da tokrat uporabi drugačno taktiko. Namesto, da bi se trudila kačo ubiti, je začela govoriti s kačo o njenih strahovih in jezi. Pokleknila je k njej in ji rekla:"Oh, draga kača, gotovo si imela težko otroštvo! Draga kača, dvigujem svoje dlani, ne, da bi te napadla, pač pa ti pošiljam svojo energijo, poslala ti bom ljubezen in te ozdravila vseh tvojih ran iz otroštva. Oh, draga kača, predstavljam si, da te je tvoj oče pretepal in si zato tako jezna. In, draga kača, zapela ti bom uspavanko, da se boš bolje počutila, da z njo ponegujem tvojo notranjo kačo." Kača se je odplazila "korak" nazaj in imela zelo zanimiv pogled na svojem obrazu. Tukaj je človek, ki ne odigrava svoje jeze. Tukaj je človek, ki se trudi, da bi jo spremenil. Tukaj je človek, ki se trudi, da bi jo spravil v procesiranje. Kača jo je pogledala in se na široko zasmejala. In ženska je pomislila:"Povezana sem z njo, srce s srcem. Poglej. Smeji se. " Nato jo je kača skokovito napadla in pokončala. Takoj je umrla. In kača se je umaknila nazaj v grmovje in se smejala, smejala smejala rekoč: "Tukaj je bila ženska, ki je poskušala spremeniti svet in mene. Bila je najlažji od vseh mojih plenov!" Zadnji od njih je bil moški, ki mu bomo rekli Samuel. Pokopal je to prijateljico, zdraviteljico. In bil je precej zaskrbljen. Spraševal se je o tej poti vzpenjanja, o tej razsvetljeni aveniji. To ni tako dobra stvar, saj je ena zbežala nazaj, dva pa sta bila ubita. Kar precej časa je premišljeval ali naj nadaljuje. Končno, si je rekel: "Tako globoko v meni je in tako globoko v moji duši, da moram nadaljevati." Nadaljeval je, čeprav nekako bolj pozorno in previdno kot prej. In, kakor verjetno že veste, se je, po kratkem času, pojavila pred njim kača, ki se je zdaj počutila še bolj močno. Naravnost pred njega se je zvila in mu rekla: "Ne bom ti dovolila, da nadaljuješ pot. Tako kot ostale, te bom ubila." Samuel je bil precej podoben vam. Tako zelo je bil predan svoji notranji božanskosti in svojemu iskanju resničnega sebe. Celo v tem strašljivem trenutku, se je spomnil nekaj stvari, ki se jih je naučil. Pogledal je kači v oči, ki se je zvijala in je bila pripravljena, da ga piči. Kačina moč je rasla s pomočjo človeških kapljic krvi, ki jih je čutila na svojih ustih. Navdušena je bila sama nad sabo. V tem trenutku si je Samuel rekel: " Prevzeti moram lastništvo nad svojo božanskostjo in biti v ravnotežju. Vdihniti moram v to in to čimprej! Vdihniti moram v svojo božanskost, ker to sem se naučil, da je resnica." Nevedoč za Samuela ali kačo, je orel krožil okoli in opazoval kaj se dogaja. V trenutku, ko je Samuel vdihnil, se je spustil orel, zagrabil kačo s svojimi kremplji, se dvignil visoko v zrak in z njo zakrožil po zraku. Kača se je zvijala in kričala in orel jo je vrgel na zemljo, kjer je poginila. Samuel je vdihnil še enkrat, tokrat zaradi olajšanja. Nadaljeval je svojo pot in razmišljal o dogodkih tega čudnega dne. Razmišljal je o vsem, kar se je zgodilo. Razmišljal je o orlu, ki je bil ves čas tam, čakajoč na primeren trenutek, da se pokaže, čakajoč na primeren trenutek za Samuela, da je v svojem ravnotežju in svoji božanskosti. Samuel je nadaljeval svojo pot razsvetljenja, ko se je, nenadoma, pred njim pojavila še ena kača. Ta kača je bila zelo, zelo jezna. Planila je naravnost pred Samuela. Bila je vsaj še enkrat daljša kot prva kača. Zvijala se je pred njim in mu rekla: " Zdaj, ko si ubil mojo sorodnico, te bom zagotovo ubila. Maščevala se bom. Moram, tak je način kačjega boga. Vsem, ki nas poškodujejo, se maščujemo." Precejšen del poti je Samuel razmišljal o zadnjih dogodkih. Vedel je, da je bil posvečen in sveti trenutek, ko se je pojavil orel. Vendar je prav tako vedel, da je bilo to božansko delo in, da se mora tukaj marsikaj naučiti. Ko je tako hodil, se je spraševal: "Kaj je tisto, kar se moram v zvezi s temi dogodki s kačo naučiti? Kaj naj bi naredil, da se to ne bo več ponovilo?" Prisluhnil je svoji notranjosti, da bi dobil odgovore. Vedel je, da odgovori vedno pridejo od znotraj. Vedel je, da ne more preprosto zapreti oči in si želeti, da bo orel še enkrat priletel. Vedel je, da je tokrat čas, da zares prevzame lastništvo nad svojo božanskostjo. Pogledal je kači v oči in rekel: "Draga kača, kaj je tisto, kar iščeš? Zakaj si na moji poti?" Kača je bila šokirana. Noben človek je še ni tega vprašal! Ljudje se odzivajo s strahom ali jezo ali, včasih, z neumnostjo, nikoli pa ne s takšno modrostjo. Nikoli niso vprašali: "Zakaj si tu, na moji poti? Kaj je tisto, kar imaš zame?" Na Samuelovo vprašanje, je kača odgovorila: " Dragi Samuel, jaz sem ti. Nisem drugačna od tebe. Nisem kakšen zunanji plazilec. Tvoja tema sem in prišla sem na tvojo pot, ker ti, Samuel ne želiš sprememb. Ti, Samuel, imaš izziv, ki potrebuje poimenovanje. Tu sem kot prinašalka sporočila, da ti pomagam tvoj izziv prinesti v soočenje." Samuel je za trenutek pomislil, potem pa rekel kači: "Toda, če je tako preprosto, če je tako preprosto, zakaj je prva kača ubila in prestrašila ostale ljudi? Zakaj preprosto ne prideš k nam in nam razložiš, zakaj si tu?" Kača je zasukala svojo majhno glavo proti njemu in rekla: " Energija ne deluje na ta način. Samo, ko smo vprašane, samo, ko imate dovolj poguma, ko odprete vrata z vprašanjem, takrat lahko odgovorimo. Ne želimo biti spremenjene. Ne želimo biti napadene.Toda, ko človek pride k nam in nas vpraša, takrat mu moramo odgovoriti. Moramo podeliti." Samuel zdaj razume svojo lastno moč, svojo lastno božanskost in razume, zakaj je bila kača poslana tja. Govorila sta dolgo, dolgo. Skozi to izkušnjo, se je Samuel naučil veliko o sebi. Videl je temo in strahove v njem, ki so bile izraženi skozi kačo. Ko sta končala, ji je rekel: "Še vedno mi nisi všeč. Toda zdaj vem, da si prišla z darilom. Zdaj vem, da obstaja razlog za tvoj obstoj in zdaj vem, kako naj te poimenujem in kaj naj naredim." Nadaljeval je s svojo potjo. Občasno so se pojavljale kače, toda bile so bolj običajne kače, ki so ga ustavljale. Razumel je, da gre samo za preskušanje njegovega lastnega bitja, če še vedno ostaja v svojem ravnotežju. Toda zdaj se, vsakič, ko se pred njim pojavi kača, zasmeje in vpraša: "Zakaj si tu? Kaj je tisto, kar naj bi vedel? Kaj je tisto, kar želiš?" *

Kaj znam praktično? Ne vem, sicer, če si imel to v mislih, ampak evo: -vozit kolo -vozit avto -gumitvist skakat -kotalkat, drsat -t'ai chi, asane, tibetanske vaje -plesat -kvačkat, štrikat in gobeline štikat -recimo s hornerjevim algorititmom zdelit kakšna pesjanska polinoma, drgač pa poučevat mladičke matematiko -nardit model jadralnega letala (pa žagat, vrtat - pa zamenjat sveder in vpet žagin list bi tud še znala... in podobne šraufmojstrske reči) -varovalke in žarnice menjat, pa kakšno ajnfoh omaro skup sestavit -brat in pisat -pesmice pisat, pa članke, prevajat iz angleščine -izdat knjigo v samozaložbi -risat načrte (arhitekturne) -delat origami -izvajat reiki in EMFbt tretma, refleksno masažo, šamanske tehnike, uporabljat nihalo, nardit reading imena z numerološko analizo ... (tukile je še precej podobnih spretnosti) in se družit z bitji onstran tančice -vodit kakšen sestanek, organizirat in vodit kakšna srečanja ali delavnice -imet svoj s.p. za edini vir preživetja -uporabljat računalnik in internet -nardit dobro lazanjo, pa še kakšno drugo papico -še kar dobro striči lase -vodit poslovne knjige -prit čez mesec z učiteljsko plačico -očistit filter pri pralnem stroju -uporabljat mobitel -zapečt cedejko -sešit kostim -postavt šotor al pa predprostor pri prikoli -preštihat vrt, pa rožce ogovarjat -postrič mojo pasjo zverinico (tole je velik projekt) -delat angelske karte -ročno izdelat papir -nekaj malega vedet o astrologiji (ravn tolk, da vem, da o tem nič ne vem ) -klavir sem včasih znala igrat - nekej razredov narejenih (zdej po moje ne znam več)... me je minilo -plavat (sem trenirala plavanje, pa tudi košarko, gimnastiko, odbojko)... kravla pa še zmeri ne znam, pa bi ga rada znala.... da bi zakravlala tja med valove ... ... *rada bi znala iz grla izvabit malo lepši in čistejši glas pri petju (pa malo bolj korajžen pri tem praktičnem opravilu) *se lotila 'projekta čokoladnica'... *pravkar ustvarjam svojo spletno stran in sem praktično še zelo nepraktična v tem *sicer pa se dnevno izpopolnjujem v tem, da čim bolj praktično in prizemljeno živim svojega duha

Regy, živjo tukaj je nekaj tem, malo pobrskaj.... morda smo tam že kaj rekli o tem, kar sprašuješ Čarovništvo Magične rastline Klicanje duhov Črna magija, prekletstvo Knjige s področja duhovnosti2

Če naredim en hiter prelet mojega osebnega odnosa do boga, gre takole: - v zgodnji mladosti se ga ne spominjam kot pogovora, je pa 'nekaj' bilo, ker sem imela nekakšen svoj svet, v keterem je bilo veliko pogovorov (le s kom ali s čim?) - potem je prišlo odbobje srečanja s krščanskim bogom, ki mi ni bil všeč in sem špricala vse, kar se je le dalo - v gimnazijskih časih sem bila zagrizen ateist in to zelo glasna varianta - po nenavadnih doživetjih, ki sem jih imela v starosti od 22- 26 let sem 'padla' v alternativo (ki me je skoraj odnesla med bluzerje, na srečo pa sem se znala prizemljit s študijem zelo fizične stvarnosti) -naslejdnje obodbje je bilo podobno nečemu kot 'nanovo prečesavam krščanskega boga'... precej študiozno obdobje, ki sem ga vzela zelo zares, saj se mi je zdelo, da sem očitno nekaj spregledala vmes in ima ta Cerkev gotovo nekaj, česar prej nisem videla... pri mašah sem imela najraje tisti del, ko so peli, pridige in še posebno ostale bedarije so me vedno bolj oddaljevale od njihovega boga in nazadnje sem tega boga zapustila z veliko jasnostjo, da nič od tega, kar visi tam v cerkvah (pribitih na križ, trpečih, prosečih... kaj šele tistih 'taduhovnih' in tistih 'tavernih') ni tisto, kar bi se ujelo z mano -nato je prišel čas 'dopusta' od boga. Bilo je prelepo, da bi se ukvarjala z nekim bogom. Hvala - ne rabim. -in malo zatem totalna tema. Nič. Niente. Razen mene, ki sem bila najslabša možna izbira družbe tedaj. - a-a. Še ni konec. Tema še sploh začela ni s svojo veseloigro. Nič prijateljev. Nobenega potrjevanja odzunaj. Kakšni angeli ?! (ki so prej veselo plesali okoli mene)... SAMA!!!!! In še ne dosti sama. Sama z boleznijo, ki že ob izgovorjeni diagnozi pokoplje človeka. No, zdaj se pa pejd boga, lubica! -tako sem se začela pogovarjati 'z nečim'... sedela sem sredi svojega stanja in enostavno pisala...'prosim. prosim. če je kaj, karkoli, nekaj, kar je ta trenutek z mano... daj mi znak...'. Takrat mi je bilo udobneje, da sem tisto nekaj doživljala ob sebi, se pravi - zunaj sebe. In odgovori so prihajali. Jaz pa sem postajala vedno bolj žalostna. Vedno bolj sem pogrešala 'tisto nekaj'... -nato je bilo skoraj, kot bi me treščilo po glavi. Amen! Dost!!!! Kaj zdaj? Gremo, akcija! Sori, ti, ki se pogovarjaš z mano, ampak jaz zdaj nimam časa za tole. Se vidmo, ko se, če se! - Ohyeah... kaj smo brzeli! Sorči bog, če gre hitro, pri nas to delamo takole! - Žbljc... huh... a lahko malo počijem? Si še z mano? Takrat sem dojela, da, kadar ga ogovarjam, gledam nekam navzgor proti nebu... ga ločujem od sebe... je on in sem jaz... in jasno, 'se je smejala', ko sem zapisala tole spoznanje ... - od pogovorov, ki sem jih objavila na začetku te teme, je minilo že precej... mojih preobrazb... in z boginjo se menim precej drugače... rečem: 'kaj bom????!!!!????' ... ali 'pa saj še vdihnit nimam časa!!!! a zdaj se namerevam it tole???!!!!' ... ne gledam več v nebo niti, ko me kdo ali kaj preseneti... kvečjemu primem se za srce in rečem 'saj ne mislim resno'... ... tako gre to pri meni...

O, tuki je pa luštn ... se vsi neki lubčkate... evo vsem, ki mate kake tisočice in še vsem, ki jih še boste mel

candlelight ... lepo praznuj in vse najboljše

... kakor jaz doživljam sebe, življenje... ni možno... z ljubeznijo ljudje radi poimenuje(mo)jo marsikaj... potreba po dajanju ob prisotnosti občutka nevrednosti, da bi bila ljubezen?... potem bi bila ljubezen samo še ena kvaliteta življenja na Zemlji, ki enako, kot ostale, ločuje...

Meni se to zelo cudno slisi.. ... meni tudi... :o|o:

Sanjalica, kako lepa novica ... in hvala, ker si jo podelila z nami

Aidan, glej tule malo preberi... jaz jih naročam v tujini (sem nekje v temi podala link), ker so precej cenejše in jih dobiš v nekj dneh (4-5). Bachove kapljice

iiiii, kakšna luštna mucka sta tuki

... v podnaslov teme sem dodala: 'naš osebni odnos do boga'...

ribica... za chandro in njenega sončka

dobr vidva tole kuhata

hola lunčki in lunice (hehe ) Sem uočila Marsino novo ikonco in je prav zažigalna ... tak taprav (morda celo malo na moje okice spominja nekak, samo jaz imam podočnjake ... večno skrokana ) ... sicer pa dogaja milijon na uro (šur, saj imam marsa in saturna na asc ) ...ampak sem si pošteno zaslužila tole... sem garala s tistim lajhanjem saturna čez 12.H in marsa naprej in retrogradno in spet naprej ... fijuuu, in celo zaljubljena (kera novica zame dons: križarjenje po sredozemlju s kryonom... in to pet minut zatem, ko sem eni dragi lunatki napisala, da me baš nič ne mika čez poletje se gužvat kjerkoli, da jaz pa bi septembra nekam ... pa dobim tole varianto za čas od 5. do 12. septembra... pomislim:''saj ne morem, če imam službo takrat', pa se spomnim, da pravzaprav lahko... ker... ) uživačkajte muchos

Swan, Luna, Sončk, Avatar, Askrab in Luštna blond bejba, ki je oddana -

Se ti zdi, Mick, da to ni možno, al kako? Da vsak skoči do stropa, če ima nekdo pač neko mnenje o njem (ki je lahko tudi takšno, da je kreten, brezveznik, krneki...)... ali to njega kaj spremeni? Ravno danes je ena kolegica jokala (precej blizu penzije že), ker, da 'si je dovolila tako nizko spustiti' ... menda jo je prišla med poukom ena mama nekaj obtoževat in ta mama je postajala vse glasnejša in kolegica je začela tudi vse glasneje govorit... zdaj pa čepi kot kup nesreče in se obtožuje, ker ni ostala mirna - beri - popolna. Ker zdaj pa bodo imeli vzrok, da bodo govorili o njej (karkoli že)... 'jejhata!', sem rekla 'še dobro, da ne zahtevam od sebe, da sem popolna!' ... v čem je sploh point, da zdaj drugemu dokazuješ, da nisi takšen, kot te on vidi? Da je nujno, da poveš, da si dober/boljši/najboljši, vedno in povsod... no jaz nisem. Pa če se komu zazdi, da sem totalka kretenska - jebi ga

Podpiram (s podpisom )

ne vem od kod mi to